Zaključil se je 8. festival Črnfest, za mnoge najboljši doslej. Klub belokranjskih študentov, Mladinski center Bit in Mladinski kulturni klub Bele krajine so kot organizatorji dokazali, da lahko kljub svoji mladosti poskrbijo za vse generacije in oživijo staro mestno jedro belokranjske prestolnice.
Letošnji Črnfest se je začel na vremensko negotovo soboto, ki je organizatorje prisilila, da koncert premaknejo v klub, kultno dvorano MKK Bele krajine. TABU so razsuli MKK, ki je pokal po šivih, nekako tako kot živci mladoletnih in nedoletnih pred razprodanimi vrati. Koncert je bil odličen za vse, posebno pa za bend, ki je po dolgih letih zaigral v švicu, vlagi in tesnobi pravega klubskega prostora. Piranske napetosti je v prostorih nabito razprodanega gerontološko dojemljivega črnomaljskega kina olajšal hrvaški humorist Željko Pervan, povsem obratno pa je za pediatrično razburljiv dogodek v do zadnjega kotička napolnjenih dvorani glasbene šole pa je poskrbel čarovnik Sam Sebastian.Zavidljiva Desetletnica Mladinskega centra BIT se je v posebnem duhu Evropskih mednarodnih izmenjav zopet odvila v prostorih MKK, kjer smo si večkrat podali mikrofon in poskrbeli, da nas vsaj 40% obiskovalcev ni razumelo. Nič ne de, pač ne govorimo jiddish, povzetek je bil tudi v angleščini. Belokranjski večer prvega festivalskega petka so odprli viniški 2B, zaključil pa črnomaljski Samorog. Belokranjske bende, ki jih je množična prisotnost na radijskih valovih prisilila v koncertni molk seveda ne kaže kritizirati, 2B in Samorog pa kaže pohvaliti. Manjko so zapolnili beograjski prvoligaši Straight Mickey and the Boyz, zapeli in zagodli. Sodno skorajda preganjano Odprto kuhinjo je v drugo festivalsko soboto dopolnil črnogorski športni jadralec Rambo Amadeus iz Beograda. Odrske trebušne tegobe so ga silile v izpustitev vsega urbanega in v enkratnem dvoinpolurnem nastopu je izkazal vrhunske instrumentalnost, dasiravno tudi kakšen verz ali dva več ne bi škodila.
Drugi teden Črnfesta je odprl standup-prvoborec Pižama in s 50 odtenki njive v središču belokranjske urbanosti poskrbel za pridih gorenjskega podeželja. Do zadnje lesene klopi je napolnil prostore črnomaljskega kina, bilo je kot leta 1950. Dan pozneje je v grajskem atriju nove pisane dogodivščine otrokom posredoval rdečenosni Klovn Jaka, in baloni. Obrat iz igrivega in smehljivega v skrajno resnost je iz svojega honkonškega azila naredil drzni Edward Snowden v četrtkovem dokumentarcu Citizen Four, kar seveda ni zavrlo buljenja v Instagram, Facebook, Twitter in telefone na splošno. Petkov program je bil v odtenkih novega ljubljanskega elektro jazza in klasičnega bluesa. Rok Zalokar Trio spada med bolj zahtevne in zanimive mlade zasedbe slovenskega njivovja, Prismojeni Profesorji Bluesa pa začarajo pristno plavotožje Delte, ki prav lepo koketira z nedeljskim Woodstockom. Za vrhunski zaključek festivala je poskrbelo vreme, ki je tokrat omogočilo uličnim košarkarjem ples pod obroči in zagrebški rokerji Psihomodo Pop. Do zadnjega centimetra nabiti atrij črnomaljskega gradu je iz benda iztisnil še zadnje sile. Ta večer rosno mladi Gobac ni le pel do onemoglosti, on je tudi ljubčkal. Superlativno zadnjo soboto so zaključili beograjski gostje RHCP Tribute Band, ki je nastop nadaljeval in zaključil v nabito polnem zaodrju.
Gotovo se še obrestuje delati stvari na dolgi rok. Na dolgi rok stvari zrasejo, shodijo, pričnejo blebetati in globoko jih vzljubiš. Črnfest je od najbolj skromnih začetkov leta 2008, na začetku trajne gospodarske krize, do dandanes postal osemletnik. Še vedno ga rado obišče veliko odraslih, veliko otrok, veliko najstnikov, možev in sporog… zato je »dober za vse«, ne le za oba. Iz začetne šale je nekoliko bolj resen, nekaj kar se pričakuje in želi, nekaj kar obudi in ponudi. Še mnogokrat.
Galerija
