V tem tednu so v Mladinskem centru Brežice, v okviru projekta Večgeneracijskega centra Posavje organizirali že šesto, zadnje predavanje v sklopu preventivnih predavanje za starše.
Tako so letošnji cikel predavanj zaključili z dr. Zdenko Zalokar Divjak, katere naslov predavanja je bil Odgovoren otrok pozna svoje meje. Pravi, da smo po večini vsi starši skrbni, z visokimi pričakovanji in s precejšnjim sočutjem do otrok. In kaj hitro lahko v tem pogledih pretiravamo; skrb, ki bi jo sicer moral nositi otrok, prevzamemo starši in namesto njih rešujemo situacije, zagate, težave. Na eni strani pričakujemo, da bo otrok zelo uspešen pri vseh aktivnostih, medtem, ko nam pa niso pomembni osnovni dosežki otrok (da zna poskrbeti za osnovno osebno higieno, skrbeti za svoje stvari, znati zavezati vezalke na čevljih, pospraviti za seboj …, seveda starosti primerno). Predavateljica kritično gleda tudi na pretirano sočutje, ko bi kot starši morali biti otroku v oporo, ko se mu npr. zruši svet, ker se je skregal s prijateljem, namesto tega, se z otrokovim doživljanjem poistovetimo še mi z njim trpimo. Pravi, da moramo otroke naučiti osnovnih načel, ki se iz generacije v generacijo ne smejo spremeniti; to so potrpežljivost (do bodo otroci znali v življenju obvladovati težke situacije), jim pokloniti prosti čas (da bodo čutili, da je nekomu mar zanje in bodo pozneje sposobni skrbeti za druge), ljubezen (da jo bodo znali predajati naprej) in jih naučiti spoštovanja (da bodo znali spoštovati sebe in druge). Otrok pa sebe ne gradi le skozi ocene v šoli, temveč tudi skozi delo, skozi napor, skozi poraze, skozi izgube, skozi bolečino.
Otroci potrebujejo meje, znotraj njih se počutijo varne. Te meje pa morajo biti jasne, v njihovem doseganju
pa moramo starši biti dosledni. Pri tem ni prostora za pogajanja. In otrok mora vedeti, da neupoštevanje
pravil vodi v posledice. Tako bo tudi kasneje v življenju. In otroka moramo pripraviti na to pot in na to
samostojnost, ki jo bo potreboval, ko bo šel na svoje. Če znamo starši otroku podati te kvalitete, smo mu
predali največ, kar mu lahko.