Aktivna in samostojna pot v šolo je izjemno pomembna za zdrav razvoj otrok. Doslej je IPoP – Inštitut za politike prostora v okviru programa Aktivno v šolo skupaj s društvom CIPRA Slovenija in društvom Focus spodbujal spremljano pot v šolo peš ali s kolesom v obliki Pešbusa in Bicivlaka za mlajše učence, zdaj pa začenjajo tudi z aktivnostmi za spodbujanje samostojne poti v šoli pri starejših učencih.
Zakaj naj gre otrok sam v šolo?
V sklopu Pešbusa in Bicivlaka se otrok spozna s potjo v šolo, postane bolj samozavesten udeleženec v prometu in lahko zato kasneje brez večjih težav začne samostojno hoditi oziroma kolesariti v šolo. Izkazalo se je, da otroci tudi zelo dobro razumejo, da s pešačenjem in kolesarjenjem prispevajo k varstvu okolja prek zniževanja negativnih vplivov prometa na bivalno in šolsko okolje. Samostojna aktivna pot v šolo mora zato ponovno postati najbolj običajna in splošno sprejeta praksa, sploh ker ima v Sloveniji veliko šolarjev dobre pogoje za to. Nedavno je domača raziskava presenetljivo pokazala, da največ otrok, ki jih v šolo pripeljejo z osebnimi avtomobili, živi na razdalji do 2 km od šole.
Samostojna aktivna pot v šolo spodbuja osebnostni in socialni razvoj otrok, prispeva k razvoju neodvisnosti, krepi občutek odgovornosti in zavest o lastnih zmožnostih. Otroci na poti v šolo uživajo v družbi in spoznavajo svoje vrstnike. Istočasno spoznavajo tudi prostor, v katerem živijo. Kadar pešačimo ali kolesarimo, namreč veliko bolje kot v avtomobilu dojemamo prostor, v katerem se gibljemo. Otroci s premagovanjem krajših razdalj v okolju, ki ga poznajo, postopoma osvajajo tudi prometne predpise in pravila vedenja ter postajajo suvereni udeleženci v prometu. Učitelji poročajo, da pridejo v šolo dobre volje in se hitro osredotočijo na šolsko delo.
Nasveti za šole
Da bi čim bolje spoznali navade, stališča in motive, ki vplivajo na izbiro samostojne poti v šolo smo pripravili analizo, v katero smo zajeli učence, starše in učitelje na izbranih šolah. Na podlagi izsledkov smo pripravili kampanijo, ki sestoji iz treh elementov:
1.) Načrtovanje poti v šolo
Namen tega orodja je, da se starši ob vprašalniku z otroki pogovorijo o tem, kakšna je njihova pot v šolo in na kakšen način bodo v šolo prihajali, hkrati pa tudi šole dobijo povratne informacije o šolskih poteh in načinu prihoda svojih učencev v šolo. Te so za šole izredno pomembne, saj lahko tako lažje načrtujejo ukrepe za spodbujanje samostojne aktivne poti v šolo, spremljajo učinkovitost ukrepov in načrtujejo ureditve v okolici šole. Načrtovanje ponuja tudi priložnost, da se otroci in starši skupaj pogovorijo o izbranem načinu prihoda v in odhoda iz šole. Na podlagi našega dosedanjega dela ugotavljamo, da bi otroci večinoma izbrali aktiven način prihoda v šolo, pri načrtovanju poti s starši s pomočjo vprašalnika dobijo lepo priložnost, da lahko svoje želje tudi preprosto izrazijo.
2.) Obvestilo o lepem vremenu
Obvestilo o lepem vremenu šole posredujejo staršem in jih tako opomnijo na vse prednosti, ki jih prinaša aktivna pot otrok v šolo, še posebej takrat, ko je lepo vreme in resnično ni izgovorov, da otroke v šolo vozimo z avtomobilom. Sicer menimo, da je hoja možna v vseh vremenskih razmerah, a iz prakse vemo, da starši včasih vseeno potrebujejo malce spodbude, da se spomnijo, kako pomembna je aktivna pot v šolo za razvoj in dobro počutje njihovih otrok. Kot tisti, ki pomembno vplivajo na način hoje v šolo in razvoj otrokovih navad, so starši ključen akter, ki ga je potrebno naslavljati.
Pred prvim šolskim dnem bomo tokrat mi poslali obvestilo o lepem vremenu vsem šolam ter jim priporočili, da ga posredujejo vsem staršem in objavijo na internetnih straneh.
Pešbus in Bicivlak sta v slovenskem prostoru že dobro znani praksi spremljane poti v šolo, pri katerih se učenci v šolo odpravijo peš ali s kolesom v organiziranih skupinah po premišljeno začrtanih poteh in po stalnem urniku. Delujeta podobno kot avtobus ali vlak, imata točno določeno uro odhoda iz točno določenih in označenih postaj ter potujeta po vnaprej določeni trasi. Skupine otrok spremljajo odrasli – najpogosteje so to starši sami, ki se izmenjujejo v dogovorjenem ritmu, v nekaterih primerih pa tudi drugi člani širše družine (dedki in babice), drugi prostovoljci ali kateri od učiteljev. Rešitve se prilagajajo potrebam in okoliščinam sodelujočih staršev, otrok in šolskih okolišev. Organizatorji zberejo prijave, pripravijo načrt poti in postaj ter natančen urnik poti do šole glede na število, strukturo ter geografsko razpršenost udeleženih otrok.
V šolskem letu 2017/2018 je Pešbus izvajalo skupno 27 osnovnih šol, pri čemer je OŠ Grm v Novem mestu izvajala Pešbus v jesenskem in spomladanskem obdobju.
3.) Načrt šolskih poti v šolo
Vsaka osnovna šola naj bi imela izdelan načrt šolskih poti, s katerim se ob začetku šolskega leta seznani vse učence in njihove starše. Četudi je namen načrta izpostaviti za učence najvarnejše poti v šolo in promovirati zdrave načine mobilnosti, pa menimo, da bi lahko načrte šolskih poti še dopolnili, da bi bili uporabnikom bolj prijazni. Na njih bi lahko denimo še posebej poudarili območja, ki so peš dostopna v 10 do 20 minutah in je zato res zelo razumno, da tam živeči otroci prihajajo v šolo aktivno.
O programu Aktivno v šolo
Program Aktivno v šolo je nadaljevanje in nadgradnja programa Zdrav šolar, ki ga je ministrstvo za zdravje podprlo v letih 2015 in 2016. Osnovni namen programa je podpora šolam in občinam pri spodbujanju aktivne poti v šolo.
Spodbujanje aktivne poti v šolo je ukrep, s katerim se s povezovanjem občin, osnovnih šol, staršev in otrok izvaja vzgoja za zdrav življenjski slog brez razlik.
Program naslavlja problem javnega zdravja otrok, trajnostne mobilnosti in trajnostnega urbanega razvoja. Pri tem sledi Resoluciji o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015 – 2025 ter strateškim usmeritvam Evropske skupnosti (Parmska deklaracija o okolju in zdravju, 2010, EU Youth Strategy 2010-2018), ki otroke in mladostnike omenjajo kot eno glavnih ciljnih skupin pri skrbi za javno zdravje in zdravo življenjsko okolje. Obenem izpostavljajo pomen medsektorskega sodelovanja za izboljšanje stanja.
Izvajanje Pešbusa in Bicivlaka v nekaterih občinah letos v Evropskem tednu mobilnosti podpira tudi ministrstvo za okolje in prostor, ki je preverjanje rešitev podprlo tudi leta 2017.
Galerija
