V Parku Rastoče knjige je bil v četrtek, 18. junija drugi dogodek v okviru Novomeške poDmladi v organizaciji Knjižnice Mirana Jarca. Skozi pogovore, poezijo in petje se na dogodkih srečujejo predstavniki mlajše in starejše generacije ter izmenjujejo misli.
V začetku junija se je Carmen L. Oven pogovarjala z Nastjo Vidmar in dr. Andrejem Detelo, včeraj sta se o glasbi in poeziji pogovarjala in prepevala Gregor Strasbergar, član skupine MRFY in Cveto Šali, član legendarne skupine Rudolfovo.
Z rimami Severina Šalija so se nalahno sprehodili po mostu med generacijami, med Rudolfovim in MRFY-jem, in odkrili, da so nekatere rime in pesmi, inštrumenti in melodije, večni. Z duhovitimi in iskrivimi mislimi sta Gregor Strasbergar in Cveto Šali pripovedovala o tehničnih zagatah glasbenih skupin, frontmanov in kitaristov v ozadju, učencih in učiteljih v glasbi oziroma vzornikih, dotaknila pa sta se tudi neoprijemljive lepote pesmi in večne resnice v glasbi – če nimaš kitice, nimaš nič.
Oba, Cveto in Gregor, pravita, da materni jezik zveni tako kot stvari čutiš in dojemaš, ko ustvarjaš v angleškem jeziku pa lahko svoje občutke tudi skriješ, saj ne gre za jezik, s katerim si odraščal. »V slovenščini si gol, v angleščini se lahko skriješ za nečim,« pravi Gregor Strasbergar.