Na Fakulteti za zdravstvene vede (FZV) Univerze v Novem mestu je 10. aprila potekalo strokovno srečanje ob Svetovnem dnevu zdravja z naslovom »Neenakosti v zdravju v luči dolgožive družbe«.
Ključna ugotovitev srečanja je bila, da je pogoj za zdravo staranje ohranjanje vitalnosti in duševnega zdravja starejše populacije. Udeleženci so se strinjali, da je treba odpraviti neenakost pri obravnavi starostnikov. Predvideva se, da bo leta 2060 vsak tretji prebivalec v Evropi starejši od 65 let.
Strokovno srečanje so organizirali FZV, Nacionalni inštitut za javno zdravje, OE Novo mesto, Splošna bolnišnica Novo mesto, Pokrajinska zveza društev upokojencev Dolenjske in Bele krajine ter Pokrajinska zveza društev upokojencev Posavje.
Svetovni dan zdravja se vsako leto obeležuje 7. aprila. Letos je bil posvečen enakopravni dostopnosti do zdravstvenih storitev. Strategija Zdravje 2020 izpostavlja dva povezana strateška cilja, in sicer izboljšati zdravje za vse in zmanjšati neenakosti v zdravju ter izboljšati vodenje in participativno upravljanje za zdravje. Organizatorji letošnjega strokovnega srečanja so strateški cilj neenakosti v zdravju povezali s staranjem prebivalstva.
V uvodnem delu strokovnega srečanja so predstavniki soorganizatorjev in vabljeni gostje pozdravili udeležence, in sicer Jožica Čampa, prodekanica za študijske zadeve na FZV, doc. dr. Milena Kramar Zupan, direktorica Splošne bolnišnice Novo mesto, Bonia Miljavac, predstojnica OE NIJZ Novo mesto, Jože Jazbec, predsednik Pokrajinske zveze društev upokojencev Dolenjske in Bele krajine, Marija Krušič iz Pokrajinske zveze društev upokojencev Posavje, Gregor Macedoni, župan mestne občine Novo mesto in dr. Alenka Oven, direktorica Inštituta za dolgotrajno oskrbo. Srečanje je povezovala Andreja Draginc, predavateljica iz FZV.
S strokovnim srečanjem je začela Ljiljana Leskovic, viš. predavateljica na FZV, ki je poudarila, da so nujno potrebne korenite spremembe na področju kadrovske politike v socialnih zavodih, organizacijsko in statusno preoblikovanje domov, ureditev zakonodaje na področju dolgotrajne oskrbe, vsesplošen dostop do paliativne oskrbe, preprečevanje odhoda starostnikov v hrvaške domove in razmislek o storitvi celodnevnega varstva starejših na kmetijah s predavanjem. Dr. Olivera Stanojević Jerković, predstojnica NIJZ, OE Maribor, je predstavila strategijo dolgožive družbe. Janja Jurečič, regionalni promotor zdravja na NIJZ, OE Novo mesto, in Brigita Zupančič Tisovec, nacionalni promotor zdravja NIJZ, sta spregovorili o ohranjanju duševnega zdravja in vitalnosti v starosti.
Danes potrebuje storitve dolgotrajne oskrbe približno 60 000 ljudi. Institucionalna oskrba je ena od možnih oblik dolgotrajne oskrbe, a predstavlja precejšnje finančno breme, hkrati pa izključenost iz domačega okolja. Vse bolj se uveljavlja oskrba na domu, saj si večina starejših želi jesen življenja preživeti doma. V ta namen je Carmen Rajer, vodja pomoči na domu na CSD Krško, predstavila socialno oskrbo na domu v luči dolgotrajne oskrbe z osredotočenostjo na pomoč na domu v občini Krško. Andrej Sluga, vodja oddelka za družbene dejavnosti na Občini Krško in član delovne skupine na Ministrstvu za zdravje za pripravo Zakona o dolgotrajni oskrbi, je predstavil izzive lokalnih skupnosti na področju dolgotrajne oskrbe s poudarkom na nujnosti sprejema sistemskega financiranja dolgotrajne oskrbe, ki bo finančno vzdržen za lokalne skupnosti.
Ena izmed neformalne oblike pomoči uporabnikov na domu je prostovoljstvo. Rožca Šonc, vodja programa Starejši za starejše iz ZDUS Dolenjske in Bele krajine, je predstavila medsebojno pomoč starejši starejšim.
V drugem delu strokovnega srečanja je prim. Milivoj Piletič, strokovni direktor Splošne bolnišnice Novo mesto, govoril o opolnomočenju bolnikov. Možnosti razvoja integrirane oskrbe starejših - primer prakse iz tujine je predstavila Stanislava Majerle, vodja nabave službe v Splošni bolnišnici Novo mesto. Sledili sta predavanji o kronični napredujoči bolezni možganov- demenci, ki se vse pogosteje pojavlja v starosti. Demenco v luči globalnih sprememb je predstavila Brigita Muhič, vodja oddelka za neakutno bolnišnično obravnavo v Splošni bolnišnici Novo mesto, o demenci – bolezni, ki ne boli, je spregovorila Marija Krušič, upokojenka iz ZDUS Posavje. Maje Pozvek, vodje paliativne oskrbe v domu Viharnik Kranjska Gora, je predstavila poglede svojcev preminulih stanovalcev na paliativno oskrbo v Domu Viharnik.
Na srečanju je sodelovalo več kot 170 udeležencev, predstavnikov različnih starostnih skupin, tako strokovne kot laične javnosti.
Razprava se je zaključila s sklepom, da je potrebno nadaljnje povezovanje različnih generacijskih skupin in strokovnjakov s področja zdravstva in sociale na lokalni ravni.
Študenti FZV so na stojnicah v avli univerze in v nakupovalnem centru Qlandia Novo mesto s simulatorjem starosti prikazali, kako se starostnik spoprijema s starostnimi spremembami, osveščali starejše in njihove svojce o pripravi na obdobje pred upokojitvijo, kakovostnem preživljanju življenja starejših, socialnovarstveni storitvi pomoči starejšim na domu in demenci, ki se vse pogosteje pojavlja v starosti, delili zloženke o navedenih temah in merili krvni pritisk.
