V Beli krajini je bila pogača vedno prisotna ob vinu. Peka belokranjske pogače ima v Beli krajini dolgo tradicijo in prehaja iz roda v rod.
Skupaj z belokranjsko pogačo so ljudje popili kozarec vina ali šilce domačega žganja. Ob odmeri vina, to je ob njegovi prodaji, je gospodinja pripravila belokranjsko pogačo poleg drugih dobrot. Tudi otroci so lažje dočakali, da je mati vzela iz krušne peči lepo pečen, dišeč kruh, katerega prvi dan seveda niso smeli jesti, saj bi ga pojedli preveč. In prav zato je bila belokranjska pogača več kakor dobrodošla.Društvo kmečkih žena Metlika – pobudnik in izvršitelj zaščite belokranjske pogače kot tradicionalnega ugleda in TIC Metlika – koordinator projekta Certificiranje belokranjske pogače smatrata, da je belokranjska pogača kot značilnost na našem območju močno zastopana in je nacionalna specialiteta ter belokranjska posebnost. Pogača je z zaščito, kot tradicionalna jed dobila svoj ugled, ne le doma, pač pa tudi preko svojih meja in postala kot protokolarna jed. Certifikat je prejelo že 30 proizvajalcev iz Bele krajine, Kočevja, Ljubljane, Novega mesta in okolice.
Turistično društvo Vigred Metlika pa je v sodelovanju z Društvom kmečkih žena Metlika pripravilo zloženko Belokranjska pogača. Barvna knjižica v slovenskem in angleškem jeziku opisuje pisne vire o belokranjski pogači in podroben postopek priprave te evropsko zaščitene jedi, ki jo Belokranjci s ponosom ponudijo prijateljem svoje deželice kot dobrodošlico. Zloženka je izšla v nakladi 5000 izvodov in je na voljo brezplačno v pisarni TIC Metlika.
Alenka Mežnaršič pravi: "Če hočem svoji družini, prijateljem, predvsem pa sebi narediti dan lep, ali jih razveseliti, spečem belokranjsko pogačo. Vanjo zamesim poleg sestavin, ki so zapisane v zaščitenem receptu, mnogo dobre volje, ljubezni in radosti. Tako govorijo Belokranjke, ki v svojih domovih že stoletja pečejo ta prečudoviti dar narave, ki nam ga je kot mati stisnila v roke."