Da so nam digitalni mediji zelo spremenili način komunikacije, organizacije, nakupovanja … in življenja nasploh, ni potrebno posebej poudarjati. Vsi se dnevno soočamo s tem. Precej stvari je na račun nove tehnologije precej lažjih. Digitalna doba pa s seboj prinaša tudi mnoge izzive. Ravno o teh pa je včeraj spregovoril Peter Topić, univ.. dipl. soc. del. s CSAT certifikatom, ustanovitelj in direktor Inštituta za zasvojenosti in travme v okviru ciklusa predavanj, ki smo jih v Večgeneracijskem centru v Brežicah organizirali za širšo javnost.
Masovni mediji so vedno hitreje vdirali v naša življenja. Če je radio (Waissova raziskava za ZDA, 2012) potreboval 38 let za doseg 50 milijonov uporabnikov, je pametni telefon potreboval le 9 mesecev (za isti doseg), aplikacija Angry Birds pa le še 35 dni. To so podatki, ki po mnenju predavatelja pomenijo povsem nov način komunikacije in življenja. Če smo se v preteklosti lahko kaj kmalu naveličali svoje najljubše revije, se to na spletu ne more zgoditi. Kajti splet nam ponuja neskončno možnosti in neskončno vsebin. Prav zato pa je tako mamljiv in predstavlja tudi veliko past, v katero se kdaj pa kdaj ujamemo vsi, precej pa je tudi tistih, ki iz te pasti sami ne zmorejo več, ker jih preveč pogoltne vase. Takrat govorimo o internetni zasvojenosti, ki se kaže na različne načine. Lahko gre za računalniške igre, igre na srečo, za internetno seksualnost, družbenima omrežja, pretirano nakupovanje ali pa gre zgolj za branjem člankov.
Digitalna doba vpliva na vse generacije, posebej pa na mlado, ki se je dejansko že rodila v »digitalni svet«. Njihov način komunikacije je zelo specifičen. Topić pravi, da najstniki na mesec pošljejo okoli 3.000 sporočil, skrajni primeri tudi do 10.000. Vendar opravijo le 120 klicev na mesec. Otroci med 8. In 18 letom dnevno porabijo v povprečju pol ure za pogovor in uro in pol za pisanje sporočil. Ob vsej tej mamljivosti in dostopnosti pa le 14 % staršev svojim otrokom postavi jasna pravila za uporabo digitalnih naprav.
Dostopnosti in uporabnosti digitalnih medijev ne moremo in (verjetno) niti ne želimo ubežati. Moramo pa se pripraviti na pasti, ki jih ta doba ponuja. In nobena aplikacija ne more nadomestiti pogovora, ki ga otrok najbolj potrebuje, da se nauči umestiti digitalne medije v vsakdanje življenje. Da se nauči smisel najti znotraj sebe. Da se zave, da je življenje tam zunaj in ne v napravah. In da ljudje še vedno potrebujemo stik, nasmeh, objem …
Projekt VGC Posavje sofinancirata Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in Evropski socialni sklad v okviru Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014 - 2020, prednostne osi: 9. Socialna vključenost in zmanjševanje tveganja revščine, prednostne naložbe: 9.1. Aktivno vključevanje, vključno s spodbujanjem enakih možnosti in dejavnega sodelovanja ter izboljšanje zaposljivosti in specifičnega cilja: 9.1.3. Preprečevanje zdrsa v revščino oziroma socialno izključenost in zmanjševanje neenakosti v zdravju.
