Prvi od pomembnih terminov v Tednu slovenskih naravnih parkov je Svetovni dan čebel – ki ga praznujemo danes 20. maja. Krajinski park Kolpa je ta dan obeleževal že pred razglasitvijo Organizacije Združenih Narodov.
Zaradi specifičnih razmer v letošnjem letu, bodo v KP Kolpa vse pomembne mejnike ohranjanja in varstva narave strnili na osrednji dogodek, ki bo v nedeljo 24. maja – ko bodo Dan odprtih vrat KP Kolpa izvedli času primerno. V Žuničih bodo postavili različne razstave na prosto, voden ogled Šokčevega dvora pa bo potekal le za manjše skupine. Tradicionalnega kulturnega programa, predavanj, stojnic s ponudniki in prijetnega druženja z domačini tokrat žal ne bo. Vseeno, pa bo na varen način mogoče pogledati razstave in se sprehoditi med avtohtonimi živalmi. Sredstva za razkuževanje bodo pripravili, obiskovalci pa morajo priti s svojimi zaščitnimi maskami.
Samo čebelarsko panogo in pomen uspešno predstavljajo čebelarji, njihova dolžnost v naravnih parkih pa je predvsem spomniti na pomen divjih opraševalcev. Njihova velika vloga je bila dolgo časa zanemarjena a številne žuželke imajo pri tem pomembno vlogo. Za opraševanje v kmetijstvu, še bolj pa v naravi skrbijo tudi solitarne čebele, čmrlji, metulji, hrošči in različne druge prostoživeče živali. Ne le, da je njihova vloga pri dopolnjevanju dela »domačih« čebel velika – veliko rastlin marljiva kranjska sivka zaradi svojih morfoloških značilnosti sploh ne more oprašiti. Tudi ko nagaja vreme, prostoživeči opraševalci najdejo več poti – predvsem pa nekateri med njimi opravljajo svojo nalogo pri znatno nižjih temperaturah. Ne le opravljanje monitoringov, ki dajejo potrebne podatke o stanju v teh populacijah, pomembno je predvsem ustvarjanje pogojev za življenje teh prostoživečih populacij. To počnejo z različnimi aktivnostmi - na primer z nameščanjem »hotelov za žuželke« s katerimi privabijo te koristne organizme v okolja kjer jih želijo imeti (naprimer visokodebelni travniški sadovnjaki), predvsem pa z ohranjanjem okolja, ki jim omogoča preživetje v naravi. Ohranjanje te izjemne vrstne raznolikosti ne zahteva le velikih dejanj, pač pa največkrat drobno pozornost, v obliki ohranjanja življenjskega okolja in seveda prijazne tehnike kmetovanja in različnih posegov ter izpustov v naravo.
Leta 2008 je Javni zavod Krajinski park Kolpa s Čebelarsko zvezo Bele krajine in Občino Črnomelj uredil Belokranjsko čebelarsko učno pot v Žuničih. Zanimivo predstavitev panoge, življenja čebele, pridelkov čebelarjenja in pomena opraševanja je pozneje videlo veliko skupin učencev in drugih obiskovalcev Bele krajine. Žal so se v nadaljevanju razmere spremenile in ta učni in turistični potencial skorajda ni več izkoriščen. Te informacije o čebelarjenju in opraševanju pa na bolj strnjen način še naprej posredujejo obiskovalcem s pomočjo sodelavcev Čebelarskega društva ob Kolpi in Lahinji v Šokčevem dvoru kjer je postavljena manjša razstava čebelarskega orodja, literatura in replika starega čebelnjaka z opremo. V okviru mednarodnega projekta IPA pa so pred leti izdali dvojezično zloženko Koristni organizmi v sadovnjaku – nekateri so pomembni opraševalci, drugi pa naravna zaščita pred škodljivci.