Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je v sredo, 10. julija 2019, na posebni slovesnosti v Predsedniški palači vročil državna odlikovanja, medaljo za zasluge je ob tej priložnosti prejel Dragutin Križanić za dolgoletno delovanje na področju glasbenega šolstva v Brežicah ter za obuditev in razširjanje tamburaštva.
Predlagatelji za podelitev odlikovanja Dragutinu Križaniću so bili KUD Brežice, Občina Brežice, Tamburaški orkester KUD Oton Župančič Artiče in Glasbena šola Brežice.
Podelitve medalje častnemu občanu Občine Brežice Dragutinu Križaniću so se udeležili njegovi najbližji, prijatelji in sodelavci, župan Občine Brežice Ivan Molan, poslanec v DZ RS in svetnik Občinskega sveta Občine Brežice Igor Zorčič, brežiški župnik in častni občan Milan Kšela, podžupan Občine Brežice Jure Pezdirc, ravnatelj Glasbene šole Brežice Daniel Ivša, predsednik Zveze kulturnih društev Brežice Jože Denžič, podpredsednica Zveze kulturnih društev Brežice Lučka Černelič, vodja OI JSKD Brežice Simona Rožman Strnad in številni drugi.
V utemeljitvi je zapisano:
Dragutin Križanić se je rodil na Hrvaškem, v vasi Poljanec blizu Varaždina. Tam je končal srednjo glasbeno šolo, nato študiral kontrabas na zagrebški akademiji za glasbo in se po študiju zaposlil v simfoničnem orkestru Radiotelevizije Zagreb. V zgodnjih devetdesetih letih prejšnjega stoletja se je s soprogo Elizabeto, prav tako akademsko glasbenico, preselil v Brežice, kjer živi še danes. Najprej je kot učitelj glasbe delal na osnovni šoli Krško, nato pa je leta 1992 postal ravnatelj brežiške glasbene šole. S svojim delom, osebnostjo in predanostjo je šoli in kraju vtisnil močan pečat. Upokojil se je leta 2012, vendar še danes enako neutrudno nadaljuje svoje delo in poslanstvo.
Glasbena šola Brežice je v času, ko jo je vodil, povečala število učencev, pridobila ustreznejše prostore in odprla več novih oddelkov za glasbila. Poučevati so začeli klarinet, saksofon, tolkala, violončelo, kontrabas in citre. Po letu 1996 so nastali različni orkestri oziroma ansambli učencev, najprej harmonikarski in godalni sestav, že leta 1997 pihalna godba, leta 2000 simfonični orkester in leto pozneje citrarski, tedaj edini v Sloveniji. V letu 2010 pa so dobili še tamburaški orkester.
Šola je postala pomemben dejavnik glasbenih in nasploh kulturnih dogajanj v ožji in širši posavski pokrajini. Po zaslugi ravnatelja Križanića je začela sodelovati z bližnjimi in tudi bolj oddaljenimi glasbenimi šolami. Najodmevnejše je bilo sodelovanje z umetniško šolo Johanna Sebastiana Bacha iz češkega mesta Dobřany, ki je Dragutinu Križaniću leta 2012 podelilo naziv častni meščan.
Med letoma 1997 in 2005 je Dragutin Križanić vodil delovno skupino za pripravo učnega načrta za glasbeni predmet »šola za tamburice« in je tudi soavtor učbenika »Šola za tamburice«. Že leta 1983 je prevzel vodenje tamburaškega orkestra KUD Oton Župančič iz Artič, ki sta ga nato s soprogo vodila 35 let. Ob tem sta ustanovila tudi mešani in ženski pevski zbor KUD Brežice in ju vodila več kot 30 let. V bližnji in daljni okolici sta pripravila sto in sto skupnih koncertov, nastopov in gostovanj tamburaškega orkestra z zboroma. Gostovali so povsod po Sloveniji, na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, na Češkem, v Avstriji in Italiji. Tamburaški orkester se je redno udeleževal mednarodnih srečanj in se domov vračal z najvišjimi uvrstitvami in priznanji. Na regionalnih in državnih tekmovanjih je prejel enajst zlatih plaket.
Dragutin Križanić ves čas svojega profesionalnega glasbenega dela tudi komponira. Ustvarja novo glasbo ter prireja skladbe za tamburaško igranje in pevske zbore. Napisal ali priredil je več deset skladb, številne so se uvrstile tudi v redne repertoarje drugih tamburaških sestavov.
Življenjsko delo Dragutina Križanića v glasbenem šolstvu, ljubiteljski kulturi in pri vzpostavljanju širših vezi s sosednjimi državami ter njegov prispevek k spoznavanju, ohranjanju in krepitvi tamburaštva na Slovenskem zaslužita našo zahvalo in priznanje.
Odlikovanja Republike Slovenije so najvišja priznanja države za izjemne zasluge in dejanja posebnega pomena za blaginjo Slovenije. Medalja za zasluge se podeljuje za posebno uspešne dosežke in rezultate na področjih, ki pomenijo pomemben prispevek k razvoju in uveljavljanju Republike Slovenije.
Med prejemniki priznanj so bili tudi Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije za 70 let prispevanja k razvoju pedagoškega, strokovnega in znanstvenega dela na področjih matematike, fizike in astronomije (srebrni red za zasluge), mag. Ivan Sivec za izjemno obsežen, raznolik in odmeven avtorski opus, ki neguje narodno zavest (red za zasluge), dr. Mirko Cuderman za zasluge za ustanovitev Slovenskega zborovskega arhiva in za donacijo izjemno obsežne zbirke notnega in avdiovizualnega gradiva (medalje za zasluge) in Janez Pucihar za dobrodelnost in dolgoletno humanitarno delovanje v okviru rotarijskega gibanja (medalje za zasluge).