V programu Ekošola skupaj s partnerjem Lidlom Slovenija že peto leto zapored izvajajo projekt Hrana ni za tjavendan, ki nagovarja otroke, mladostnike, učitelje in starše k zmanjševanju količin zavržene hrane ter k razmisleku o socialnih, okoljskih in ekonomskih problematikah, povezanih z zavrženo hrano.
V šolskem letu 2018/2019 se je v projekt prijavilo rekordnih 111 izobraževalnih ustanov iz vse Slovenije, od tega 24 vrtcev, 71 osnovnih šol in šol za otroke s posebnimi potrebami ter 16 srednjih šol.
Med prijavljenimi je tudi 13 izobraževalnih ustanov iz Jugovzhodne regije, in sicer 7 osnovnih šol (OŠ Bršljin, OŠ Drska, OŠ Grm Novo mesto, OŠ Trebnje in POŠ Šentlovrenc, OŠ Jožeta Gorjupa Kostanjevica na Krki in OŠ Mirana Jarca Črnomelj), 4 srednje šole (Gimnazija in srednja šola Kočevje, Ekonomska šola Novo mesto, GRM Novo mesto – SŠ za gostinstvo in turizem, Srednja šola Črnomelj) in 2 vrtca (OŠ Vavta vas – Vrtec Krkine lučke, Otroški vrtec Metlika).
Projekt Hrana ni za tjavendan, ki ga izvajata program Ekošola in Lidl Slovenija, nadaljuje s svojim poslanstvom osveščanja in izobraževanja o problematiki zavržene hrane. Vsako leto sodelujoče izobraževalne ustanove pripravijo raznolike ukrepe, s katerimi pripomorejo k zmanjšanju količin zavržene hrane, obenem pa otroke in mladostnike osveščajo o bolj odgovornem ravnanju s hrano. Lani je v projektu sodelovalo več kot 5.000 otrok, v povprečju pa so kar za 30 odstotkov zmanjšali količine zavržene hrane. Letos veliko šol z aktivnostmi nadaljuje, kar nekaj pa je tudi takšnih, ki bodo projekt izvajale prvič. »V projektu vsako leto sodeluje več tisoč otrok, ki skozi aktivnosti spoznavajo, zakaj je pomembno, da vseskozi zmanjšujemo količine zavržene hrane in kako lahko odgovorneje ravnamo z njo. Izredno nas veseli, da izobraževalne ustanove v okviru meritev dosegajo odlične rezultate ter da število sodelujočih otrok iz leta v leto narašča,« je povedala Tina Hribar, vodja projekta Hrana ni za tjavendan pri programu Ekošola.
Letos v središču domača gospodinjstva
Projekt Hrana ni za tjavendan nagovarja starostne skupine otrok od vrtca do srednje šole. Za sodelujoče ustanove so pripravljene različne aktivnosti, od posebej ustvarjenih likov v obliki gospe Kuhle ter gospoda Polentnika za najmlajše, do možnosti snemanja kratkih filmčkov ali video dnevnikov na temo zavržene hrane za starejše otroke. Vse sodelujoče šole so prejele''Kuhlin družinski dnevnik zavržene hrane'', ki ga bodo otroci izpolnjevali doma skupaj s svojimi starši. Dnevnik bo krožil med družinami, v njem pa bodo poleg meritev ugotavljali, zakaj prihaja do tolikšnih količin zavržene hrane, kaj narediti s preostankom jedi, zapisali pa bodo tudi družinsko zavezo za zmanjševanje zavržene hrane.