V gostišču Breza, v Ljubljani, je v petek, 6. marca, Društvo Bela krajina- Ljubljana pripravilo že 50. tradicionalno kulturno-zabavno prireditev Preja 2020. V goste so povabili tamburaško skupino Dobreč iz Dragatuša. Ob tej priložnosti so najzaslužnejšim članom podelili plakete društva, ki so jih prejeli tudi od pobratenih članov društva Ptuj. Plaketo mesta Ptuj je prejel predsednik Belokranjcev Tone Grahek. Tone je v govoru omenil začetek društva in vodilne v njem.
Za člane društva Bela krajina Ljubljana, je to pomemben dan, saj praznujejo dve okrogli obletnici: 90. letnico prvega organiziranega delovanja Belokranjcev živečih v Ljubljani in 50. letnico nepretrganega delovanja društva. Spomladi leta 1970 se je namreč skupina Belokranjcev živečih v Ljubljani, odločila, da organizirajo Društvo Bela krajina, z namenom da društvo združuje Belokranjce, ki žive izven Bele krajine, s strokovnim delom sodeluje in moralno podpira člane pri kulturnem in gospodarskem razvoju Bele krajine, goji belokranjsko tradicijo, jo utrjuje in razvija, goji družabno življenje med člani društva, goji solidarnost med člani društva kjer koli so, vzpostavlja in vzdržuje stike z državnimi in izvršnimi organi, političnimi strankami in društvi.
Za prvega predsednika društva so izvolili Janeza Klobučarja iz Nerajca pri Črnomlju - zobozdravnika v takratni vojski. Člani so bili: Veljko Malešič, Jože Butala, Franci Prus, Anton Rems, Tone Prus, Hilda Jezeršek, Jože Jaklič, Vida Saje, Vinko Šlibar, Franjo Novak, Niko Mušič, Božo Račič, Martina Nemanič in drugi. Na osnovi pričevanj so po mnenju veliko prispevali k uresničevanju programa društva in napredku Bele krajine zlasti naslednji dolgoletni vidni člani društva: Veljko Malešič – dolgoletni predsednik, Jože Butala, Tone Matjašič, Vlado Klemenčič in Peter Popovič. Za pomoč Belokranjcem v zdravstveni stiski pa sta veliko prispevala prof. dr. Vinko Pavlovčič in prof. dr. Janko Popovič. S hvaležnostjo se med drugimi spominjajo tudi Nika Belopavloviča in Toneta Remsa, ki sta prav tako nesebično pomagala Beli krajini in njenim ljudem. Na osnovi programskih izhodišč starejše generacije društva smo novi člani društva nadaljevali belokranjsko poslanstvo.
Društvo je tako največjo pozornost namenilo delovanju na treh vsebinskih področjih: pomoč Beli krajini na področju gospodarstva in infrastrukture, pomoč na področju sociale, pomoč na področju družbenega in kulturnega delovanja. Na področju gospodarstva in infrastrukture so se osredotočili za naslednjo problematiko: že leta 1992 in 1994 so imeli sestanek za izgradnjo moderne ceste v Belo krajino. Vsa leta so močno lobirali pri najvišjih organih v Republiki Sloveniji. Rezultat tega je, da se zdaj začenja uresničevati gradnja ceste pri Novem mestu, čeprav si želijo, da bi že gradili predor pod Gorjanci.