Letošnje, že 11. strokovno srečanje Dnevi Marije Tomšič, je potekalo z naslovom » Vloga zdravstvene nege pri sodobni prehranski terapiji«.
Srečanje je bilo namenjeno klinični prehrani kot samostojni zdravstveni stroki, ki je zelo pomembna komponenta klinične medicine. Prehranska obravnava in terapija bolnikov namreč predstavlja presnovno podporo med zdravljenjem bolezni in omogoča bolj učinkovite terapevtske uspehe, manj zapletov zdravljenja, boljšo kakovost življenja bolnikov, daljše preživetje in nenazadnje tudi nižje stroške zdravljenja.
V Sloveniji celostne analize, koliko nas slaba prehranjenost stane, še nimamo. V Veliki
Britaniji pa menijo, da je boljše zdravljenje podhranjenosti tretji največji potencial za
zmanjšanje skupnih stroškov zdravljenja. Stroški zdravljenja podhranjenosti so tudi dvakrat
višji kot stroški zdravljenja prekomerne teže in debelosti. Glavni vzrok za razvoj podhranjenosti v razvitih državah je bolezen in bolnišnična podhranjenost bolnikov, je še vedno (pre)pogosto neprepoznana ali podcenjena. Povezana pa je s pogostejšimi zapleti zdravljenja, okužbami kirurške rane, padci, razjedami zaradi pritiska, smrtnostjo ter daljšo hospitalizacijo. Pri starostnikih je povezana tudi z zmanjšanjem funkcionalnega stanja, mišične funkcije, višjo stopnjo ponovnega sprejema v bolnišnico, višjo smrtnostjo in še bi lahko naštevali. Skratka, zdravljenje podhranjenosti prinaša številne zdravstvene in ekonomske koristi in zdravstvena nega ima pri tem zelo pomembno vlogo, saj je klinična prehrana vzporedna terapevtska pot in zahteva večplasten in multidisciplinarni pristop k obravnavi bolnikov. Da bi bilo zagotavljanje prehranske terapije varno in stroškovno učinkovito, je torej potreben tim za prehransko podporo, ki je sestavljen iz strokovnjakov različnih strok: dietetikov, medicinskih sester, zdravnikov, psihologov in farmacevtov.
Če torej povzamemo rdečo nit letošnjega strokovnega srečanja, lahko rečemo, da je širjenje
znanja o klinični prehrani izjemno pomembno, saj neustrezna prehranska podpora zmanjšuje uspehe zdravljenja in ga zato tudi po nepotrebnem draži. V vsakem primeru pa se zmanjšuje kvaliteta življenja ljudi, še posebej naših pacientov.