Ob godu sv. Štefana, zavetniku konj, so na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju pripravili blagoslov konj. V Dolenji Stari vasi pri Šentjerneju se je zbralo preko 150 konjenikov in približno 2500 obiskovalcev. Pa je konjenikom res mar za svoje konje?
Je konjenikom res mar za svoje konje?Vsako leto se ob dnevu blagoslova konj na tovrstnih povorkah zbere veliko število konjenikov. Kot so danes na povorkah opazili številni obiskovalci, so nekateri konji, ki se s svojimi lastniki udeležujejo blagoslovov, v izredno slabem stanju. Nič krivi konji, velikokrat podložniki svojih lastnikov, telesno pohabljeni in duševni revčki, na ta dan hočeš nočeš moraš, svoje gospodarje, ki so v precej opitem stanju, prenašajo naokoli in jih privezani čakajo za gostinskim lokalom.
Plemenita žival kot je konj, bi si na ta dan in tudi vse ostale dni v letu, zaslužila veliko več. Skrbi nas tudi dejstvo, da pravi ljubitelji konjeništva na ta dan večinoma ostanejo doma, ali se s svojim konjem podajo v naravo, kjer res zaužijejo tisti pravi pristni in naravni odnos, ki ga lahko doživijo s to mogočno živaljo. Konji so izredno čista in senzibilna bitja, ki od svojih lastnikov neverjetno hitro prevzamejo slabe navade. To se odraža na njihovem videzu, psihofizičnem počutju in nenazadnje tudi zdravju. Rek: "Pokaži mi svojega konja in povem ti kdo si" definitivno drži! Konji so ogledalo svojih lastnikov.
Sicer ne gre vseh metati v isti koš, vendar iskreno upamo, da se bo v prihodnjih letih na tem področju kaj izboljšalo ali spremenilo.
Blagoslovi tudi drugod
Konje so danes blagoslavljali še v Gorenjih Sušicah pri Dolenjskih Toplicah, Semiču, Šentrupertu na Dolenjskem, Kapelah, Pišecah in še nekaterih krajih v JV Sloveniji.
V Gorenjih Sušicah so se konjeniki zbrali pred cerkvijo sv. Roka, kjer je sveto mašo daroval župnik Dušan Kožuh. Po maši je jezdece čakal še blagoslov, s spominskim obeležjem pa je konjenike razveselil tudi topliški župan Jože Muhič.
Sv. Štefan je bil jeruzalemski diakon, ki so ga zaradi oznanjanja krščanske vere obsodili na smrt s kamenjanjem, za zavetnika konj in živine na splošno pa so ga v srednji in severni Evropi razglasili, ker je nadomestil neko božanstvo, ki je indoevropskim ljudstvom varovalo konje ter živino.
Po legendi naj bi sv. Štefan z znamenjem križa ukrotil divjega konja, s čimer je, kot je v Prazničnem letu Slovencev zapisal Niko Kuret, v očeh ljudstva prevzel zavezništvo nad konji. Blagoslov konj ob njegovem godovanju prvič omenja neki rokopis iz Triera v Nemčiji iz 10. stoletja, na slovenskih tleh pa je o tem obredu v Nevljah pri Kamniku in na Kranjskem prvi poročal Valvasor.
V Šentjerneju tako prirejajo že 154. blagoslov konj, podobne prireditve pa pripravljajo še v Gorenjih Sušicah pri Dolenjskih Toplicah, v Semiču, Šentrupertu na Dolenjskem, v Kapelah, Pišecah in nekaterih drugih krajih. Blagoslov konj bodo sicer pripravili tudi na Bledu in v Lipici.
Blagoslov konj v Semiču
Na Štefanovem trgu pred cerkvijo Sv. Štefana so konjerejsko društvo Semič, Belokranjska konjenica, KD Orel Semič in Župnija Semič pripravili prireditev v počastitev dneva samostojnosti in enotnosti ter Štefanja - devetnajstega tradicionalnega blagoslova konj.
Organizatorji so najprej pripravili prihod konjenice in zapravljivčkov na katerih je sodelovala županja občine Semič Polona Kambič, ob tem je bil s svojimi konji iz Suhe krajine prisoten tudi župan občine Žužemberk Franci Škufca.
Na trgu se je zbralo okoli 1000 ljubiteljev konj, ki so najprej prisluhnili kulturnemu programu. Himno je zapel moški pevski zbor KD Sv. Štefan. Blagoslov konj je opravil semiški župnik Luka Zidanšek.
Franc Hudoklin, župan Šentjernej
Polona Kambič, županja Semiča
Blagoslov konj v Dol.Stari vasi.flv
Galerija
