V Dolenjskem muzeju v Novem mestu bodo danes odprli zanimivo razstavo na temo opekarstva na Dolenjskem. Avtorica razstave je Ivica Križ. Etnološka razstava V opeko vtisnjen čas: opekarstvo na Dolenjskem prikazuje uporabo gline za izdelavo opečnih izdelkov, ki se uporabljajo v gradbeništvu kot zidna, talna in strešna opeka.
Ker so izdelki pogosto nosilci hotenih ali nehotnih sporočil, vtisnjenih ali vrezanih v obliki človeških, živalskih ali rastlinskih likov, grbov, osebnih imen, imen izdelovalcev in simbolov, ki pričajo o pomembnih mejnikih v zgodovini našega prostora ali pa pripovedujejo osebne zgodbe, je Križeva razstavo poimenovali V opeko vtisnjen čas. Pojav opekarskih delavnic, njihovo delovanje in ugašanje je bilo v vseh obdobjih neposredno povezano z gradbeno dejavnostjo in tudi njen pokazatelj.
Začetki opekarstva, kot nepretrgane dejavnosti na našem območju, so povezani z opekarno mestne občine Novo mesto, ki je delovala v Cegelnici vsaj od začetka 18. stoletja. Klasično opekarstvo kot obrtna ali dopolnilna dejavnost je zamrlo v sedemdesetih letih 20. stoletja, v večini ga je zamenjala izdelava cementne opeke. Industrijska izdelava opečnih izdelkov preneha v Novomeški opekarni Zalog na prehodu iz 20. v 21. stoletje.
Razstava prikazuje pojav prvega opečnega gradiva od antičnega obdobja, prek srednjega do novega veka. Poudarek je na topografski predstavitvi opekarskih delavnic od 18. stoletja do danes, delujočih na območju osrednje Dolenjske, ki ga pokriva Dolenjski muzej Novo mesto. Na razstavi bo predstavljen tudi postopek ročnega izdelovanja opeke, ki se stoletja ni bistveno spreminjal.
V opečnem gradivu se odslikava, je »vtisnjena« zgodovina Dolenjske in tudi slovenskega prostora od antike, prek srednjega veka: tlakovci z grbi in imeni ustanoviteljev Kartuzije Pleterje – grofov Celjskih, napisi in grb stiških opatov do novega veka z začetnicami ali žigi nekaterih izdelovalcev. Posamezno opečno gradivo je nosilo tudi likovna in simbolna ter apotropejska sporočila.
Razstavljeni predmeti so iz zbirk Dolenjskega muzeja Novo mesto, številne predmete pa so za razstavo posodile tudi druge ustanove in številni posamezniki.