Družbe iz jugovzhodne Slovenije so lani izstopale po višini izkazanega neto čistega dobička, deležu doseženih prihodkov z izvozom in povprečno izplačani plači. Ustvarile so 7,8 milijarde evrov prihodkov, kar je 10 odstotkov več kot leta 2021. Po oceni Marjete Arh Kvartuh iz Ajpesa je gospodarstvo jugovzhodne Slovenije lani poslovalo dobro.
Območno gospodarstvo jugovzhodne Slovenije je lani ustvarilo skupaj 8,4 milijarde evrov prihodkov, od tega družbe 92 odstotkov, šest odstotkov so prispevali podjetniki, dva odstotka pa zadruge. Vsi skupaj so zaposlovali 36.000 ljudi (1000 manj kot leto prej), od teh 91 odstotkov družbe, osem odstotkov podjetniki in odstotek zadruge.
Poslovanje družb v jugovzhodni Sloveniji je bilo lani tradicionalno boljše in bolj stabilno od povprečja družb v državi, kar kažejo vrednosti številnih kazalnikov, med drugim kazalnika, da so pomembno manj zadolžene kot družbe v državi.
Lani so družbe zaposlovale 32.700 ljudi in ustvarile 7,8 milijarde evrov prihodkov, kar je 10 odstotkov več kot leto prej. Skoraj 60 odstotkov prihodkov so ustvarile na tujih trgih.
Pri ustvarjanju prihodkov imajo po besedah vodje novomeške izpostave Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) Marjete Arh Kvartuh največjo težo velike družbe, ki se ukvarjajo s farmacijo ali proizvodnjo motornih vozil, kar pa je lahko tudi slabost. "V takih primerih je namreč lahko gospodarstvo v regiji preveč odvisno zgolj od velikih družb," je povedala. Veseli pa jo, da se v regiji vse bolj razvijajo mikro družbe.
Posebej so družbe izstopale po neto čistem dobičku, ki je lani znašal 761 milijonov evrov in je bil za 42 odstotkov višji kot v letu 2021. Višjo rast neto čistega dobička so imele le še družbe osrednjeslovenske statistične regije. Pozitiven poslovni izid je sicer lani izkazalo 2034 družb jugovzhodne Slovenije, negativnega 656.
Povprečna mesečna bruto plača v družbah jugovzhodne Slovenije je bila lani višja za 132 evrov in je znašala 2198 evra. Od povprečne plače v slovenskih družbah je bila višja za 164 evrov. Na razmeroma visoko povprečje plač so po besedah Marjete Arh Kvartuh najbolj vplivale družbe s sedežem v občini Novo mesto.
Število samostojnih podjetnikov v jugovzhodni Sloveniji se je po besedah višje svetovalke Ines Lipuš lani znižalo za 40 na 3247. Njihovi prihodki so predstavljali šest odstotkov prihodkov družb in so bili glede na leto prej višji za 20 odstotkov. Prihodke so podjetniki, ki so skupaj zaposlovali 2909 ljudi, pretežno ustvarili s prodajo na domačem trgu.
Prihodki zadrug pa so lani predstavljali 1,9 odstotka prihodkov družb in so bili za 30 odstotkov višji kot leto prej. Pri tem so zadruge izkazale za 51 odstotkov višji neto čisti dobiček. Število zaposlenih v zadrugah se v primerjavi z letom 2021 ni bistveno spremenilo - imele so 492 zaposlenih.
Vse to po besedah Marjete Arh Kvartuh kaže, da je gospodarstvo regije dobro poslovalo in da se je dobro prilagodilo na razmere, ki so nastale po izbruhu vojne v Ukrajini.