Regionalna razvojna agencija Posavje je minulo sredo pripravila drugo srečanje lokalnega odbora projekta TERA. Dogodka se je udeležilo 20 udeležencev, ki so se zbrali v sejni sobi Regionalne razvojne agencije Posavje.
Vse prisotne je najprej nagovorila direktorica RRA Posavje, mag. Nataša Šerbec. Predstavila je projekt TERA, ki je bil odobren na Javnem razpisu za sofinanciranje projektov v okviru programa Izobraževanje – krepitev človeških virov, ki se financira iz sredstev Norveškega finančnega mehanizma 2014 – 2021 in sredstev slovenske udeležbe. Skupna vrednost projekta znaša TERA znaša 499.750,00 EUR. Norveški finančni mehanizem in Finančni mehanizem EGP predstavljata prispevek Norveške k zeleni, konkurenčni in vključujoči Evropi.
Projekt Razvoj celostnega pristopa za lajšanje usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja na podeželju, temelječega na vzpostavitvi večdeležniških regionalnih sistemov in lokalnih partnerstev, z akronimom TERA, izpostavlja različne izzive:
- Nizka ozaveščenost o možnostih usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja med ženskami in moškimi na podeželju;
- izrazito slabša ekonomska neodvisnost žensk na podeželju, ter s tem povezana tradicionalna spolna vloga in trdovratnost spolnih stereotipov na podeželju;
- fragmentacija deležnikov v regiji pri naslavljanju izzivov usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja;
- fizična odmaknjenost in otežen dostop do javnih storitev, ki izboljšujejo ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem;
- prezrtost pomena koncepta enakosti spolov kot temeljnega demokratičnega predpogoja v širši družbi in kot nujnega elementa v spodbujanju in razumevanju razvoja podeželja.
Z namenom razrešitve teh izzivov so v Posavju vzpostavili večdeležniški lokalni odbor. V lokalni odbor so povabili predstavnike lokalnih oblasti, javnih zavodov, delodajalcev in gospodarskih interesnih združenj, mladinskih centrov, kulturnih zavodov in nevladnih organizacij, da bomo z medsebojnim dialogom rešili problematiko usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja na podeželju.
Besedo je nato prevzela Ana Pavlič, programska direktorica Inštituta za proučevanje enakosti spolov, ki prav tako sodeluje kot projektni partner v projektu TERA. Omenjena je povedala nekaj splošnega o samih lokalnih odborih, nato pa vsem zbranim predstavila Nabor ukrepov na ravni organizacije za lažje usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja. Nabor ukrepov je bil pripravljen na podlagi pregleda in analize aktualnega stanja na področju usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja in je vsebinsko razdeljen različnim ravnem: delodajalcem in delodajalkam, posameznikom in posameznicam oziroma družinam, ukrepom na ravni države, ter posebnim ukrepom za vrtce in šole, zdravstvene domove in domove za starejše občane in občanke, ter centrom za socialno delo. Ker je bilo drugo srečanje lokalnega odbora projekta TERA namenjeno tudi usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja na ravni organizacije, je Ana Pavlič zbrane udeležence ozavestila o bonitetah, ki jih urejeno področje usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja, prinaša tako za zaposlene, kot tudi za delodajalce.
Anja Mager, predsednica Zveze slovenske podeželske mladine, ki prav tako kot projektni partner sodeluje pri projektu TERA, pa je govorila o položaju posameznika, ki živi in dela na podeželju. Predstavila je izzive, ki jih takšen način življenja prinaša, tako za mlade kmete, za mlade kmetice, kot tudi za starejše prebivalce kmetij. Izpostavila je pomen ozaveščanja med ljudmi o problematiki, ki je pogosto pometena pod preprogo. Naj poudarimo samo podatek, da je delež kmečko zavarovanih oseb v Sloveniji le 0,8%. Številni torej živijo in delajo na podeželju, a nimajo zagotovljene osnovne socialne varnosti. Če temu dodamo še neenakost med spoli, ki je na podeželju še toliko bolj razvidna, pa medgeneracijsko nesložnost, nasilje in duševno zdravje, vidimo, da je to široko področje, ki nujno potrebuje ponovni premislek. V ta namen je Anja Mager tudi predstavila ukrepe, ki so jih pripravili v projektu TERA, ki bodo pripomogli k preseganju tradicionalnih spolnih stereotipov, k razumevanju enakosti spolov, ter k lažjem usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja za ljudi na podeželju, ki imajo to področje še dodatno oteženo.