Pogodbeni rok končanja drugega dela prenove kočevske železniške proge med Ribnico in Kočevjem, ki se je iztekel v torek, je naročnik podaljšal za pol leta.
Kot razlog so na Direkciji RS za infrastrukturo navedli zahtevne pogoje za izvajanje del v zemljini, ki jih v tehnični dokumentaciji niso predvideli.
V direkciji so pojasnili, da izvajalci zaradi navedenega razloga vseh v pogodbi predvidenih del v prvotnem pogodbenem roku niso mogli izvesti. Hkrati pa bo kasneje, kot so načrtovali, stekla tudi izvedba signalno-varnostnih telekomunikacijskih del, ki jih predvideva tretji oz. zadnji del prenove.
Kot razlog kasnejšega začetka prenovitvene tretje faze so v direkciji navedli dolgotrajni postopek javnega naročanja in dodali, da vnovičen železniški promet do Kočevja predvidevajo "po končanju tretje faze".
Izvajalci naj bi sicer 10. aprila končali drugi del prenove in nadgradnje zadnjega 12,2-kilometrskega dela kočevske železniške proge med Ribnico in Kočevjem. Tej bo sledil še tretji prenovitveni del, za katerega so v začetku leta objavili javno naročilo, uvedba železniškega prometa po pol stoletja, odkar je tam vozil zadnji vlak, pa naj bi bila možna prihodnje leto.
V direkciji so v začetku leta povedali, da naj bi država za zdajšnja prenovitvena dela, ki so jih začeli oktobra predlani, skupaj z aneksom za dodatna dela za izkop v kamnini skupaj z davkom odštela nekaj manj kot 15,4 milijona evrov. Če ali koliko bo njihovo polletno podaljšanje naložbo podražilo, niso navedli.
Vrednost naslednjega tretjega dela prenove oz. nadgradnje je 19 milijonov evrov. Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič, ki opravlja tekoče posle, je ob obisku Kočevja oktobra lani napovedal, da bodo uvedbo rednega železniškega potniškega prometa do Kočevja omogočili prihodnje leto.
Po podatkih direkcije gradbena dela druge prenovitvene faze obsegajo nadgradnjo 12,2-kilometrskega odseka železniške proge Ribnica-Kočevje, prenovo železniške postaje Kočevje, ureditev postajališča Stara Cerkev, izvedbena dela na postajah Ribnica, Ortnek in Dobrepolje, ureditev postajališč Čušperk in Spodnja Slivnica, ureditev nivojskih prehodov in kočevskega podvoza.
Zadnji oz. tretji del prenove bo obsegal zamenjavo in posodobitev signalno-varnostnih in telekomunikacijskih naprav na celotni železniški progi Grosuplje-Kočevje oz. njihovo vgradnjo na postajah Dobrepolje, Ortnek, Ribnica in Kočevje, vgradnjo telekomunikacijskih naprav na postajališčih Spodnja Slivnica, Čušperk, Velike Lašče, Stara Cerkev in na postajah Dobrepolje, Ortnek, Ribnica, Kočevje, ter ureditev in zavarovanje nivojskih prehodov, so še zapisali v direkciji.
Z navedenimi deli bodo končali prenovo in nadgradnjo približno 50-kilometrske kočevske železnice od Grosupljega do Kočevja, in to mesto po pol stoletja, odkar je tam vozil zadnji vlak, vnovič železniško povezali z Ljubljano.
Traso železniške proge med Ljubljano in Kočevjem, ki je pospešila predvsem izvoz rjavega premoga, lesa in lesnih izdelkov iz kočevsko-ribniške doline ter tamkajšnji gospodarski razvoj, so določili leta 1887, progo pa so leta 1892 začeli graditi v Velikih Laščah. Odprli so jo 27. septembra leta 1893, prvi vlak pa je po njej zapeljal 24. julija tega leta.
Po progi so v njenih najboljših letih prepeljali do 170.000 ton premoga in nekaj več kot 130.000 ton lesa. Hkrati s tovornim pa je na progi Ljubljana-Kočevje tekel potniški promet. Potniški vlaki so na omenjeni progi od leta 1968 vozili le še do Velikih Lašč, po letu 1970 so ukinili tudi te.