Prebivalci v vaseh in zaselikih od Prezida do Dola, na obeh bregovih Čabranke in Kolpe, so po novem priklopljeni na slovensko elektro omrežje.
Do leta 1991 se je slovensko in hrvaško elektro omrežje v vaseh in zaselkih od Prezida do Dola, na obeh bregovih Čabranke in Kolpe, močno prepletalo. Po osamosvojitvi je padla odločitev, da vsaka država oziroma elektro podjetje prevzame svoje odjemalce. Dela so potekala nemoteno in bila skoraj v celoti končana do leta 2003. V tem času je vsaka stran prepustila v upravljanje po pet trafo postaj, ki so bile zgrajene na slovenski oziroma hrvaški strani mejne reke. Na slovenski strani je bilo v tem času zgrajenih še 15 trafo postaj, tako da jih je sedaj na 84 kilometrov dolgem območju od Prezida do Dola skupaj 21, je dejala Vincenc Janša, vodja distribucijske enote Kočevje Elektro Ljubljana.Po daljšem zastoju, po letu 2003, predvsem zaradi manj denarja in predvsem težav na terenu zaradi neurejenih zemljiških razmerij, so se dela nadaljevala letos in tudi končala s priklopom na slovensko elektro omrežje trafo postaje v Glad Loki. "Sedaj lahko rečem, da je projekt v celoti končan," je dejal Janša na srečanju nekdanjih in sedanjih vodstvenih delavcev elektro Ljubljana, poslovne enote Kočevje in kolegov s hrvaške strani, Elektro Primorja, enote Skrad. Od leta 1969 do 1991, v času največje elektrifikacije doline Kolpe, je pomembne naloge na Elektro Kočevje opravljal Rudi Gruden. Sprva kot tehnik projektant, kasneje tudi kot direktor. "Spominov je veliko. Ljudje so občudovali naše delo, saj smo omrežje razpeljali po težko dostopnem terenu, v vsako vas," je dejal Gruden.
Celotne projekt elektrifikacije omrežja, nekaj kilometrov kabla zlasti po žledolomu je položeno pod zemljo, je stal okoli 3 milijone evrov. Na celotnemu območju doline živi okoli dva tisoč petsto ljudi, pri delih je s strani Elektro Kočevja sodelovalo vseh 65 zaposlenih, enko tudi na Hrvaški strani, ki so prav tako končali z deli.