Vozniki pod vplivom alkohola so v lanskem letu na območju Policijske uprave Novo mesto povzročili 155 prometnih nesreč, kar je skoraj za četrtino več kot v letu 2020. V teh nesrečah sta dve osebi izgubili življenje, 16 jih je utrpelo hude poškodbe, še 64 je bilo lažje poškodovanih Od leta 2013 je na cestah na območju PU Novo mesto v prometnih nesrečah, ki so jih povzročili vozniki, ki so vozili pod vplivom alkohola, umrlo 28 ljudi.
Na območju PU Novo mesto delež alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč narašča. Če se je trend do leta 2019 nekoliko zmanjševal in je bil pod 10%, se je v zadnjih letih ponovno povečal in lani znašal že 12,3 %. Največ alkoholiziranih povzročiteljev nesreč je bilo v starostni skupini med 35 in 44 let in med 25 in 34 let. Najvišja povprečna stopnja alkoholiziranosti je bila v starostni skupini povzročiteljev med 45 in 54 let, in sicer 1,73 g/kg. Narašča tudi povprečna stopnja alkoholiziranosti povzročiteljev prometnih nesreč. Letos ta znaša 1,45 g/kg in je navišja v zadnjih sedmih letih (lani je bila v istem obdobje povprečne stopnja alkoholiziranosti povzročiteljev nesreč 1,37 g/kg).
Policisti vse udeležence v cestnem prometu pozivajo k previdnosti in strpnosti. Tistim, ki gredo na daljšo pot svetujejo, da se na pot odpravijo spočiti in v hladnejših delih dneva. Ob prvih znakih utrujenosti naj vozilo na primernem mestu ustavijo in si odpočijejo. Opozorilo k previdnosti in strpnosti namenjajo tudi tistim, ki bodo z avtomobilom premagovali le krajše razdalje v domačem okolju. Po ugotovitvah so vozniki v domačem okolju pogosto manj previdni, manj so pozorni na ostale udeležence v prometu in morebitne spremembe prometne signalizacije. Na cestah je v tem obdobju veliko pešcev, kolesarjev in motoristov, ki spadajo med najranljivejše udeležence v prometu. Vozniki avtomobilov pri vožnji v domačem okolju nemalokrat ne uporabljajo smernikov in ob zavijanju levo je to lahko usodno za motorista ali kolesarja, ki pripelje iz nasprotne smeri. Prav tako je znano, da se telefoniranje med porabo zmanjša koncentracijo voznikov. Vozniki naj prilagodijo hitrost vožnje veljavnim omejitvam, razmeram na cesti in vozniškim izkušnjam. Za volan naj sedejo le trezni, tudi če imajo namen prevoziti le nekaj kilometrov.
Vročina in povečana toplotna obremenitev vpliva tudi na pojav enoslednih vozil. Kolesarjem in motoristom prav tako svetujemo, da se izogibajo vožnji ob najbolj vročih delih dneva in ne sedejo na kolo ali motor, če so pred tem pili alkoholne pijače. Poskrbijo naj za svojo vidnost in skušajo predvideti ravnanja ostalih udeležencev v prometu – predvsem voznikov motornih vozil.