Vladna služba za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je Mestni občini Novo mesto za ureditev stanovanj in prostorov za nepridobitno dejavnost v Novem mestu odobrila 720.000 evrov podpore Evropskega sklada za regionalni razvoj. Gre za projekt ureditve stanovanj na Glavnem trgu, s katerim želi novomeška občina prispevati k oživiti mestnega jedra.
Novomeška občina bo v okviru sofinancirane naložbe prenovila del meščanske hiše na Glavnem trgu 2, ki velja za degradirano urbano območje zgodovinskega mestnega jedra, je vladna služba zapisala v današnjem sporočilu.
Prenovila bo dobrih 1600 kvadratnih metrov neto površin stavbe v treh etažah, 8 najemnih stanovanj in pritlične prostore za nepridobitno dejavnost. S tem bo vzpostavila pogoje sodobnega bivanja, sanirala degradirano stavbo in "z novimi vsebinami in prebivalci" oživila mesto. Projekt bo končan predvidoma v drugi polovici prihodnjega leta, je dodala.
Gre za še eno v nizu naložb, s katerimi mestne občine urejajo degradirana območja. V zadnjih sedmih letih so sicer 11 mestnim občinam dodelili 74,5 milijona evrov evropskih sredstev za ureditev teh območij. Z navedeno denarno pomočjo so mestne občine v širših mestnih jedrih prenovile skoraj 300.000 tisoč kvadratnih metrov, je še sporočila Služba vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko.
Gre sicer za lani začeto prenovo hiše, ki je v glavnini občinska last. Namenili jo bodo najemniškim stanovanjem. Po prvotnih ocenah naj bi občina za omenjeno naložbo odštela nekaj manj kot 1,67 milijona evrov. Po zadnjih podatkih pa bo nenadejana temeljita prenova ostrešja naložbo podražila.
Občina sicer v hiši na Glavnem trgu 2 v dveh nadstropjih načrtuje skupaj osem stanovanj površine od 53 do 100 kvadratnih metrov. Ob zadostnem zanimanju za ta pa bodo kasneje razmislili še o treh dodatnih mansardnih stanovanjih. Hiši bodo vgradili dvigalo.
Meščanska hiša na Glavnem trgu 2, t. i. Fichtenauova hiša, katere polovico je njen zadnji lastnik leta 2016 podaril novomeški občini, ima sicer bogato zgodovino. Viri jo omenjajo že leta 1738, sredi 18. stoletja pa je prešla v last kostanjeviške opatije. Hiša je nato med letoma 1770 in 1795, ko jo je kupil Janez Jurij pl. Fichtenau, menjala več lastnikov. Leta 1804 jo je prizadel požar.
Hiša je bila nato dolga leta last družine Fichtenau oz. njenih potomcev. Fichtenauovi so se v Novem mestu sprva ukvarjali s krčmarstvom, konec 18. stoletja pa so v hišnem pritličju uredili in do leta 1893, ko so pošto podržavili, upravljali mestni cesarsko kraljevi poštni urad. Po drugi svetovni vojni so večji del hiše podržavili. Po poosamosvojitveni denacionalizaciji je hiša nad pritličjem opustela.