Več ministrstev ugotavlja dobre izkušnje z dozdajšnjimi programi za romsko skupnost. Šolsko ministrstvo pri tem meni, da bi bilo treba zagotoviti nadaljnje financiranje podpornih izobraževalnih aktivnosti pri romskih otrocih. Projekt Skupaj za znanje se avgusta namreč izteče.
Po oceni ministrstva se je lani, ko je izbruhnila epidemija covida-19, zelo izkazal pomen podpornih aktivnosti za romske učence, ki se izvajajo v okviru vzgojno-izobraževalnega dela v romskih naseljih. Brez vnaprej izoblikovanega zaupanja po njihovem prepričanju ne bi bilo mogoče uspešno izpeljati izobraževanja na daljavo s to ranljivo skupino, izhaja iz poročila o položaju romske skupnosti, ki ga je vlada sprejela v sredo za obravnavo v DZ.
Pozitiven prispevek je po navedbah ministrstva jasno razviden v primerjavi z romskimi naselji, kjer ni tovrstnih podpornih aktivnosti in kjer ni romskih pomočnikov.
Treba bi bilo resno razmisliti tudi o možnostih za nadaljnje izvajanje predšolskega programa za romske otroke v okviru pripravljalnega vrtca v naselju Kerinov grm v občini Krško, menijo. Trenutno je zagotovljeno izvajanje programa le do 31. avgusta, ko se izteče projekt Skupaj za znanje.
Prav tako bi bilo po njihovi oceni treba razmisliti o predlogu, da bi se vsebinsko povezale podporne aktivnosti za pripadnike romske skupnosti na področju izobraževanja, ki se izvajajo v večnamenskih centrih v okviru projekta Skupaj za znanje, in aktivnosti za krepitev socialnih veščin, ki se izvajajo v večnamenskih romskih centrih v okviru projektov pod okriljem ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Na ministrstvu za delo medtem poročajo o pozitivnih premikih na področju usposabljanja in zaposlovanja. Storitve v Kariernih središčih je lani koristilo 2760 Romov, kar je bilo sicer nekaj manj kot leto prej. A je kljub temu ostalo na dokaj visoki ravni, so zapisali. V lanskem letu se je zaposlilo 262 brezposelnih Romov.
Po oceni ministrstva pomemben napredek predstavljajo tudi programi socialne aktivacije, še posebej sklop socialne aktivacije za Romkinje.
Glede prezgodnjih in prisilnih porok pa ugotavljajo, da aktivnosti urada za narodnosti in vsebine večnamenskih romskih centrov spodbujajo širši dialog in bolj odprt pogovor o tej tabuizirani temi. Ministrstvo predlaga izvajanje ustreznih programov za zmanjšanje problematike na čim več lokacijah z romskim prebivalstvom.
Učinke različnih programov prav tako prepoznava ministrstvo za zdravje. Zelo pozitivno ocenjuje dejavnosti, ki jih izvajajo nevladne organizacije, še posebej tiste, ki jih ustanovijo pripadniki romske skupnosti. Romsko skupnost so približale javnemu zdravstvu in tako občutno vplivale na zmanjšanje obolevnosti in umrljivosti v skupnosti. Romi so po opažanju ministrstva pripravljeni sodelovati.
Načrtujejo, da bi se projekti nadaljevali v smeri večje vključenosti romskih otrok v sistematske preglede in cepljenje ter izboljševanja zdravja in zmanjševanja neenakosti na področju zdravja.
Ministrstvo za okolje in prostor pa si glede urejanja bivanjskih razmer za pripadnike romske skupnosti medtem prizadeva, da bi rešitve upoštevale enakopravnost državljanov. Reševanje te problematike s posebnim zakonom za interventno urejanje romskih naselij, ki bi občinam olajšal izvajanje ukrepov pri prostorskem urejanju romskih naselij, se jim zato zdi vprašljiv. Treba je vztrajati, da je sistem pri urejanju prostora enoten in da se vanj ne zapisujejo izjeme, menijo.