Do Kočevja z vlakom leta 2017?

Kočevarji, Ribničani in občani drugih lokalnih skupnosti se bodo kot vse kaže z vlakom proti Ljubljani in nazaj lahko peljali leta 2017. Do takrat naj bi namreč vendarle dokončali obnovo proge na relaciji Grosuplje-Kočevje, je danes v Kočevju zagotovil minister za infrastrukturo Peter Gašperšič. Računsko sodišče je sicer zaradi (ne)modernizacije infrastrukture na 3.a razvojni osi okrcalo pristojne.

Proga je za tovorni promet usposobljena do Ribnice, zaradi pomanjkanja denarja pa so se lani dela ustavila na osem kilometrskem odseku do Kočevja. Minister ne dvomi, da se bodo nadaljevala prihodnje leto, znesek 40 milijonov evrov za dokončanje tega dela in tehnično opremljanje železnice naj bi se zagotovo našel do leta 2017. Skupen znesek za razdaljo 40 kilometrov od Grosuplja do Kočevja pa znaša 100 milijonov evrov.
»Proga je pomembna ne le za prevoz ljudi ampak tudi za tovorni promet,« je poudaril minister. Poleg železnice je kočevski župan Vladimir Prebilič izpostavil tudi druge prometne težave, in sicer urejanje državnih cest, krožišč ter projekt kogeneracije. V teku je priprava projekta za priključek kočevske ceste na avto cesto pri Šmarju Sap ter ureditev ceste skozi naselje Škofljica.

Računsko sodišče zaradi (ne)modernizacije infrastrukture na 3.a razvojni osi okrcalo pristojne
Ministrstvo, pristojno za promet, in direkcija pri delu pri modernizaciji prometne infrastrukture na 3.a razvojni nista bila učinkovita, v reviziji ugotavlja računsko sodišče. Modernizaciji ceste in železniške proge proti Kočevju in hrvaški meji potekata ločeno, strokovno neusklajeno. Revizorji opozarjajo tudi na pomanjkanje sredstev.

Kot ugotavlja revizija, ki se nanaša na prometno infrastrukturo na relaciji Ljubljana-Kočevje-Petrina v obdobju od leta 2006 do marca 2015, ministrstvo ni bilo dovolj aktivno pri pripravi nacionalnih programov za področje prometne infrastrukture, v katerih bi določilo vrstni red prednostnih nalog, vire sredstev za njihovo uresničitev ter dinamiko in obseg uresničitve posameznih nalog v načrtovanem obdobju.

"Šele po določitvi prioritet na ravni države si bodo prebivalci ob 3.a razvojni osi morebiti lahko obetali primerno cestno povezavo," so poudarili na računskem sodišču.

Območje od Ljubljane do Kočevja je namreč po mnenju revizorjev odrezano od preostalega dela Slovenije, in sicer zaradi neaktivnega in strokovno neusklajenega pristopa države k razvoju prometne infrastrukture, zato prebivalci tega območja ne morejo v celoti uresničiti razvojnih potencialov.

Računsko sodišče ministrstvu priporoča, naj daje do sprejetja nacionalnega programa direkciji za infrastrukturo usmeritve glede prednostnih nalog na področju državnih cest, po sprejetju pa skupaj z direkcijo prouči tudi obstoječo metodologijo za vrednotenje in jo uskladi z nacionalnim programom.

"Pri 3.a razvojni osi gre za sklop neuresničenih projektov, predvsem na cestnem omrežju. Po zagotovilih Direkcije RS za infrastrukturo so načrtovani projekti potrebni, upravičeni in bi lahko bili izvedeni, če bi za to imeli potrebna sredstva," so navedli revizorji.

Sredstva, ki jih država v proračunu nameni za razvoj in vzdrževanje državnih cest, se namreč že nekaj let izrazito zmanjšujejo - z izjemo povečanja načrtovanih sredstev v letu 2013. Čeprav se del namenskih sredstev, del zbrane letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu, namenja za financiranje izvajanja del na državnih cestah, se hkrati zmanjšujejo ostali proračunski viri, ki izničijo učinke namenskih sredstev.

"Zaradi manjših vlaganj je stanje državnih cest vedno slabše in zato je slabša tudi prometna varnost," so poudarili revizorji.

Računsko sodišče ministrstvu priporoča, naj dodatne namenske vire sredstev za financiranje razvoja in vzdrževanja državnih cest zagotovi tako, da glede na stanje državnih cest in glede na naravo letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu nameni zbrana sredstva v celoti za vzdrževanje in razvoj državnih cest.

V letu 2013 je bilo namreč iz tega vira za financiranje razvoja in vzdrževanja državnih cest namenjeno le 56,9 odstotka zbranih namenskih sredstev, ostala so bila namenjena financiranju investicij in vzdrževanja železniške infrastrukture.

Računsko sodišče ministrstvu priporoča, naj prouči možnost, da se del trošarin za pogonska goriva nameni za razvoj in vzdrževanje državnih cest.

Priporoča tudi, naj analizira sedanji sistem delnega vračila plačanih trošarin za dizelsko gorivo v primerjavi s sistemom v ostalih državah EU in naj problematiko avtoprevoznikov rešuje na druge načine, ne z delnim vračilom plačanih trošarin na dizel.

Glavna cestna povezava omenjenega območja je bila nazadnje modernizirana v obdobju med letoma 1960 in 1970. Glede na stanje vozišča, ki se po meritvah iz leta v leto močno slabša, bi bila potrebna celovita modernizacija. Direkcija je sicer od leta 2006 na cesti izvedla nekaj projektov, a ta še ni v celoti modernizirana.

Ravizorji so opozorili tudi na dolgotrajen in še vedno nedokončan postopek umeščanja obvoznice Škofljica v prostor.

Na železniški progi Ljubljana-Kočevje, ki je bila zgrajena leta 1893, je bil redni potniški promet ukinjen 1972, medtem ko je tovorni potekal. Od leta 2008 poteka modernizacija Kočevske proge, ki naj bi bila zaključena po letu 2016. Kot ugotavljajo revizorji, posodobitev zaradi pomanjkanja finančnih sredstev poteka zelo počasi.

Računsko sodišče od revidirancev zahteva, da naredijo načrt aktivnosti, ki bodo pripeljale do "prepotrebnih nacionalnih programov na področju razvoja in vzdrževanja državnih cest in železnic".

Ministrstvo in direkcija morata računskemu sodišču v 90 dneh po prejemu revizijskega poročila predložiti odzivno poročilo.