Na današnji debeli četrtek, ki v šaljivem jeziku velja za god debelih ljudi, se bo začel pustni čas. Miza se mora na ta dan po izročilu šibiti od mastnih in nasitnih jedi.
"Na debeli četrtek je vedno moralo biti na mizi suho meso, denimo kuhana in pečena prekajena svinjska krača s kislim zeljem, kislo repo in 'tenstanim', torej praženim krompirjem," so za STA povedali v eni od cerkniških gostiln, kjer gostom radi ponudijo krajevno značilne jedi.
Tudi v Mozirju, kjer bodo na "debelega Pusta dan", kot pravijo četrtku pred pustnim torkom, podelili trške pravice, v pustnem času jedo kuhane suhe svinjske krače. Značilna pustna sladica pa je tako kot drugod v srednjeevropskem prostoru krof. Ta je danes običajno polnjen z marelično marmelado, medtem ko so prejšnje generacije gospodinj uporabljale domačo češnjevo marmelado, je za STA povedal Robert Klemenak, ki so ga v pustnem času v druščini mozirskih pustnakov zadolžili za stike z javnostjo in ga poimenovali Pustno gobezdalo.
Beseda krof izvira iz nemške besede za krof Krapfen, ta pa iz starovisokonemškega izraza krapho, ki je vse od 9. stoletja naprej pomenil pecivo v obliki kavlja. Krofi so namreč šele kasneje postali okrogli. V stari Avstriji so pisni viri omenjali krofe v 13. stoletju, prvi recepti zanje pa so z Dunaja iz leta 1486.
Po legendi, ki jo navajajo nemški avtorji, pa je krof v nemščini poimenovan po kuharici Cäcilie Krapf, ki je v 17. stoletju na Dunaju kuhala za tamkajšnje dvorne svetnike.