Upravno sodišče je delno ugodilo tožbi civilne iniciative 3ROS-jug zoper izdano gradbeno dovoljenje za prvo petkilometrsko etapo južnega dela ceste tretje razvojne osi v Novem mestu. Zadevo je vrnilo v ponovno odločanje na ministrstvu za okolje in prostor, so objavili v omenjeni iniciativi. Na Darsu začetek gradnje vseeno pričakujejo v 2023.
Gradbeno dovoljenje je sodišče po pojasnilih iniciative odpravilo zaradi neizkazanih vplivov predvidenega poteka hitre ceste na zrak in hrup ter zaradi neizkazane skladnosti s predpisi o varstvu kulturne dediščine.Tožbo na gradbeno dovoljenje, ki ga je Dars kot investitor v hitro cesto pridobil oktobra lani, so v omenjeni iniciativi vložili, ker je ministrstvo za okolje in prostor po njihovem prepričanju dovolilo gradnjo štiripasovne cestne povezave po ulicah naselja Novega mesta in ne mimo njega. V Darsu so medtem pojasnili, da je upravno sodišče veliko večino ugovorov civilne iniciative ocenilo za neutemeljene, v manjšem delu pa je tožniku ugodilo. Kljub ponovnemu odločanju o gradbenem dovoljenju je začetek gradnje tega prvega odseka hitre ceste na južnem delu tretje razvojne osi po Darsovih navedbah še vedno predviden v prihodnjem letu, saj ocenjujejo, da je ugotovljene pomanjkljivosti možno odpraviti z dopolnitvijo zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja. Dars bo tako, če ga bo ministrstvo pozvalo k dopolnitvam, v čim krajšem času priskrbel potrebne dopolnitve, ki jih bo ministrstvo uporabilo v ponovljenem postopku.
Je pa to vseeno dodaten zamik pri začetku del, za katera je že stekel dvofazni postopek razpisa za izvajalca, vendar je bil ta že po vloženi pritožbi v drugi fazi, ko ponudniki, ki jim je bila priznana sposobnost izvedbe del, pošljejo cenovne ponudbe, začasno zaustavljen. Prav tako je bilo zaradi zapletov pri pridobivanju gradbenega dovoljenja izgubljenih 40 milijonov evrov kohezijskih sredstev iz večletnega obdobja 2014-2020, tako da bo treba sredstva zagotoviti v okviru izvajanja kohezijske politike v obdobju 2021-2027. Gre sicer za pet kilometrov hitre ceste od novomeškega vzhodnega avtocestnega priključka do priključka za tovarno Revoz pri Osredku, ki bo hkrati tudi nova novomeška vzhodna obvoznica. Ocenjena vrednost del je bila pred časom skoraj 95 milijonov evrov. To bo, kot navedeno, prvi odsek tretje razvojne osi na njenem južnem delu, ki bo v prihodnje tudi s predorom pod Gorjanci v skupni dolžini 17,5 kilometra povezal dolenjsko avtocesto z Belo krajino. Civilna iniciativa 3ROS-jug je pred oktobrsko izdajo gradbenega dovoljenja sodno že dosegla vnovični postopek izdaje okoljevarstvenega soglasja, okoljsko ministrstvo pa je nato o gradbenem dovoljenju odločalo v integralnem postopku. Odločitev sodišča sicer po zagotovilih Darsa ne bo imela vpliva na potek aktivnosti na preostalem delu južnega dela tretje razvoje osi. Aktivnosti tako pospešeno potekajo na naslednjem odseku hitre ceste med Osredkom in razcepom Maline v Beli krajini, ki je vrednostno ocenjen na nekaj več kot 325 milijonov evrov.
Za izdelavo projektne dokumentacije za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja ter projektne dokumentacije za izvedbo gradnje je bila že julija sklenjena projektantska pogodba. Pretežni del geološko-geomehanskih del je zaključenih. Aktivno se po pojasnilih Darsa nadaljujeta izdelava strokovnih podlag in projektiranje. V večjem delu trase hitre ceste je bila parcelacija že izvedena. Potekajo tudi aktivnosti za odkup objektov, ki so predvideni za rušitev, in zemljišč, potrebnih za gradnjo. Začele so se tudi aktivnosti za izvedbo predhodnih arheoloških raziskav. Tudi pri projektu nove cestne povezave med Malinami in mejnim prehodom Metlika oziroma priključkom Črnomelj, kjer je država junija lani prenesla investitorstvo z direkcije za infrastrukturo na Dars, so že stekle aktivnosti. Sklenjena je bila pogodba za izdelavo študije izvedbe projekta ter predinvesticijske zasnove. Sledi izdelava projektne ter ostale dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja.