Božič je praznik veselja in upanja. Kristjani verujemo, da se je z Jezusovim rojstvom, z njegovim vstopom v zgodovino Bog nepreklicno povezal, zavzel za svet in človeka. Božični praznik nam kliče z vso blago močjo: »Bog je svet tako ljubil, da je dal svojega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje.« (Jn 3,16)
Bog je nepreklicno z nami! To je edini, pravi in globoki temelj in studenec božičnega praznovanja in veselja, ki si ga za božične praznike voščimo. Samo od tukaj priteka ves sijaj božične luči v mnogokrat tako temno noč človeškega življenja. Če bi se odtrgali od tega izvira radostne božične svetlobe, bi kmalu ugasnil tudi njen odsev. Vsa bleščeča božična drevesa, ki so se letos zelo zgodaj prižgala po naših mestih in že tudi po domovih, vsa bujna razsvetljava mest, ki je postala marsikje le cilj turističnih potovanj in obiskov, vse to v srcih ljudi ne more prebuditi tistega notranjega veselja, kar verujočemu človeku prinaša božično sporočilo o učlovečenju Božjega Sina.
Učlovečenje pomeni, da se je neskončni Bog napotil v meje končnega, večni Bog v meje časnosti, božje bogastvo v našo človeško revščino in uboštvo, neskončna polnost življenja v našo grešnost. S tem, ko je Bog sam prišel z nami deliti naše zemeljsko življenje, nam sporoča, naj zaradi preizkušenj, težav, nesreč in bolezni ne obupamo; ne nad seboj, ne nad svojimi bližnjimi in še manj nad Bogom, ker tudi on nikoli ne obupa nad nami. Njegov prihod med nas je največji dokaz za to.
Bog je prišel med nas in nam sporoča, da je tudi življenje v težavah in preizkušnjah smiselno in vredno, da ga živimo. Še več, vsako življenje, naj je še tako bedno, nosi v sebi obljubo večnosti in neskončne sreče pri Bogu. Bog nam je v prvi sveti noči prišel vlit novega poguma, volje do življenja, tolažbo in poziv k zvestobi v dobrem. Učlovečeni Božji Sin nam je prišel pokazat, s kakšnim zaupanjem v Boga, njegovega Očeta, naj sprejemamo preizkušnje, s kakšno ljubeznijo naj odpuščamo vsem, tudi tistim, o katerih mislimo, da so krivi za našo nesrečo. Če se bomo dali tako potolažiti in poučiti od betlehemskega otroka, nam bo podelil tisti notranji mir, ki so ga vsem ljudem, ki so Bogu po volji, v sveti noči obljubljali angeli.
Učlovečenje je nekaj nedoumljivega. Sin božji je postal človek, da bi človek postal božji otrok. Seveda se pa to pobožanstvenje ne uresničuje avtomatično, brez našega sodelovanja. Kar tukaj prihaja od Boga, to mora človek zavestno in svobodno sprejeti in v veri ljubeče potrditi.
Dragi bratje in sestre!
Vsem, ki spremljate ta nagovor, vašim družinam, zlasti bolnim, ostarelim in osamljenim, želim blagoslovljene božične praznike, v novem letu 2020 pa zdravja, zadovoljstva, sreče in uresničitev vsega, kar si iz srca želite, in naj bi bilo v vaš duhovni in telesni blagor, je v Božični poslanici 2019 zapisal novomeški škof msgr. Andrej Glavan.
Božična praznična bogoslužja bodo v novomeški škofiji potekala po vseh župnijskih cerkvah. V novomeški stolnici pa bodo potekala po naslednjem razporedu:
Bogoslužja novomeškega škofa Andreja Glavana v božičnem času 2019:
25. 12. ob 00.00 – božična polnočnica v novomeški stolnici
25. 12. ob 10.30 – božična dnevna maša v novomeški stolnici
25. 12. ob 15.00 - škofova maša v Domu starejših v Novem mestu
27. 12. ob 10.00 - škofova maša v Domu starejših v Metliki
Božična poslanica novomeškega škofa
Msgr. Andrej Glavan, novomeški škof o božiču