Novi slovenski Pravopis 8.0 bo prinesel več novosti, med katerimi bo najbolj vidna poenostavitev pisanja neprve sestavine v večbesednih krajevnih imenih. Tako bi po novem poenotili pisanje krajev v vseh sestavinah po zgledu Škofja Loka in Zidani Most tudi Novo Mesto, Opatje Selo in Stari trg. Izjema bi bili le predlogi, primer: Most na Soči.
Nedavno so sodelavci Pravopisne komisije pri SAZU in ZRC SAZU na spletni okrogli mizi predstavili spremembe dveh prenovljenih poglavij nastajajočega novega slovenskega pravopisa: Prevzete besede in besedne zveze ter Velika in mala začetnica. Zlasti pri slednjem se napoveduje kar nekaj opaznih novosti: med predlogi za novi Pravopis 8.0 je tako tudi omenjena poenostavitev pisanja neprve sestavine v večbesednih krajevnih, prej naselbinskih, imenih.
Kot je pojasnila vodja Pravopisne komisije z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Helena Dobrovoljc, je bila poenostavitev zapisa začetnice pri zemljepisnih imenih predlagana že večkrat. Temu načinu so bili predvsem zaradi zadreg in pogostega srečevanja z izjemami naklonjeni predvsem geografi. Ob pripravah pravopisnih pravil v 70. letih, ki so danes najbolj znana pod imenom Slovenski pravopis 2001, so že potekali pogovori med jezikoslovci in geografi, ki so prinesli razlikovanje med t. i. naselbinskimi in vsemi drugimi nenaselbinskimi imeni.
Ob pripravi novih pravopisnih pravil je že ob prvem srečanju predstavnikov dveh komisij - Pravopisne komisije pri SAZU in ZRC SAZU ter Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade RS - prišlo do pobude, da bi poenotili zapis začetnice v neprvih sestavinah zemljepisnih lastnih imen in tako odpravili kdaj tudi težavno presojanje, kaj pomeni selce (Dolenje selce) in kaj v današnjem jeziku pomeni trg (Stari trg), je zapisala Helena Dobrovoljc. Svoja različna stališča so podrobneje utemeljili v brošuri Živim v Bukovem Vrhu pod Bukovim vrhom (2020), dostopni na sta.si/qiGqgr. Pred objavo brošure so izvedli tudi javna anketo.
Pravopisna komisija se je v svojem končnem predlogu za javno razpravo odločila za ukinitev izjem pri pisanju krajevnih imen in predlagala, da se vse doslej izvzete sestavine - mesto, trg, vas, selo, selce, vesca - v njih pišejo z veliko začetnico. Ocenila je tudi, da javnost celovite reforme, razširjene na nenaselbinska oz. nekrajevna zemljepisna imena, npr. na poimenovanja voda, kopenskih reliefnih oblik, držav - Jadransko morje, Cerkniško jezero, Velika planina, Šmarna gora, Slonokoščena obala - ne bi sprejela. Namen te kompromisne delne reforme je torej predvsem odprava nepotrebnih izjem v eni skupini imen in olajšanje zapisa.
Helena Dobrovoljc je zanikala, da bi takšno poenostavljanje osiromašilo kompleksnost jezika. Kot je pojasnila, ljudje pogosto niso seznanjeni s tem, kakšna so sploh aktualna pravila. Zavedati se je treba, da je prav ta del pravopisa v nasprotju s poglavji, ki so bolj povezani s slovničnim sistemom, izrazito dogovornega značaja.
Ker se pri nekrajevnih imenih pravilo ni spremenilo, težave pa ostajajo, so poglavje razširili z natančnejšimi pojasnili, več pozornosti pa namenili tudi težjim poglavjem pri tej problematiki, denimo imena gora in vzpetin tipa Veliki Ozebnik. V poglavju o pisanju zemljepisnih imen je zato podrobno opisan mehanizem odločanja o začetnici v neprvi sestavini, pripravljena pa je bila tudi priloga z naslovom Neprve sestavine zemljepisnih imen, v kateri je nabor 212 besed, ki se pojavljajo kot neprve v 837 nekrajevnih in krajevnih imenih ter so zato pisane z veliko ali malo začetnico.
Poglavje o veliki in mali začetnici tako prinaša veliko primerov, ki so v rabi pogosto pisani neenotno, pojasnjuje pomenske prenose pri osebah in prebivalcih (Prihajajo novi križaji), predlaga poenotenje zapisa imen vseh vrst regij (Obalno-kraška regija) in se podrobno posveti veliki začetnici v poimenovanjih, pisanih z malo začetnico (dan Zemlje).
Kot je še poudarila Helena Dobrovoljc, sta poglavji Prevzete besede in besedne zveze ter Velika in mala začetnica le dve izmed osmih pravopisnih poglavij, ki bodo skupaj v Pravopisu 8.0 za javno razpravo pripravljena predvidoma v roku dveh let.