Psi in mačke v dom prinašajo veselje in toplino. Lastništvo pa prinaša veliko odgovornost, h kateri spada tudi ustrezna zaščita pred zajedavci, ki lahko predstavljajo resno tveganje za zdravje živali in njihovih lastnikov. O tem so na virtualni okrogli mizi, ki jo je organizirala Krka, največje slovensko farmacevtsko podjetje in eno od vodilnih generičnih farmacevtskih podjetij na svetu, govorili priznani slovenski strokovnjaki.
Domače živali, še posebno psi in mačke, so za veliko ljudi sestavni del družine. Zato skoraj ni doma, v katerem ne bi našli vsaj ene domače živali. To velja tudi za Slovenijo, kar potrjuje kinolog Jože Vidic: »Rečemo lahko, da je odnos Slovencev do hišnih živali na evropski ravni. Hišne živali so večinoma vpete v družinsko življenje in se v sožitju s svojimi ljudmi dobro počutijo. Še vedno pa si hišno žival omislijo tudi ljudje, ki si tega ne zaslužijo, pa naj si bo to zaradi nevednosti ali pa zaradi malomarnosti. Odgovornost do hišne živali je seveda zelo širok in kompleksen pojem.« Opozarja tudi, da se mora vsak skrbnik temeljito poučiti o psihičnih in fizičnih potrebah hišne živali, še preden si jo omisli.
Biti lastnik hišnega ljubljenčka je nekaj najlepšega na svetu, a je hkrati tudi obveza in odgovornost, ki se začne s trenutkom, ko ljubljenček vstopi v naše življenje. Ko se odločimo zanj, se moramo zavedati, da bo svoje življenje delil z nami deset let ali celo več. Vsak dan bo potreboval našo ljubezen in čas.
V času socialne izolacije je lastništvo hišne živali velika prednost za živali in lastnike. S tem se strinja tudi kinolog Vidic: »Otroci in odrasli so v času korone veliko več doma, zato so njihove hišne živali deležne veliko več pozornosti kot prej. Mislim, da bodo psi korono pogrešali, hkrati pa me skrbi, kaj se bo z njimi dogajalo in kako bodo prenesli, ko bo šlo vse po starem. Odrasli v službi, otroci v šoli, živalce pa osem in več ur same doma.«
Tudi veterinar Marko Oman, vodja Zavetišča Ljubljana, v zadnjem letu opaža povečano število posvojitev zapuščenih živali: »Leto 2020 odstopa od zadnjih let v vseh pogledih. Sprejeli smo celo manj zapuščenih psov. Po drugi strani pa smo oddali več živali kot leto poprej. Povpraševanja je bilo še več in zavetišče je bilo ob koncu leta skoraj prazno.«
Psi in mačke pa lahko poleg velikega veselja in topline prinesejo tudi neželene obiskovalce – zajedavce, ki lahko njim in nam povzročijo resne zdravstvene težave. Marko Oman ocenjuje: »Pri sprejetih psih je zagotovo najpogostejša težava infestacija s paraziti. Skrbniki navadno to pri živalih opazijo kot srbenje in pogosto je prva misel alergija. Lahko je tudi alergija, ki jo povzročajo bolhe. Najpogosteje pa so razlog paraziti – bolhe, klopi, garje …«
K odgovornemu lastništvu spada tudi ustrezna zaščita pred zajedavci, saj lahko predstavljajo resno tveganje za zdravje živali in njihovih lastnikov. Slovenija spada med države, v katerih je velika verjetnost za okužbo s povzročitelji bolezni, ki jih prenašajo klopi. »Včasih je veljalo, da klopi postanejo aktivni zgodaj spomladi. Ob vse toplejših zimah pa so klopi lahko aktivni že celo sredi zime, če se sploh umirijo,« opozarja Marko Oman. Zato je pomembno, da žival po vsakem sprehodu pregledamo in klope takoj odstranimo. »Klopa je najbolje čim prej odstraniti. Dlje časa, kot je prisesan, večja je verjetnost okužbe. Pri odstranjevanju si je najbolje pomagati s pinceto ali z različnimi kleščami za odstranjevanje klopov. Pri tem pazimo, da ga izvlečemo in ne odtrgamo. Predvsem moramo paziti, da ga primemo za glavo in ne stiskamo za telo, ker s tem pospešimo izločanje sline in z njo izločanje morebitnih povzročiteljev bolezni. Enako povzroči tudi vznemirjanje klopa z raznimi olji, kremami, razkužili ali mencanjem. Odstranjevanje naj bo hitro, odločno, a z dovolj občutka, da klopa ne odtrgamo,« zaključi veterinar največjega slovenskega zavetišča.
Lastniki domačih živali so bolj izpostavljeni klopom
To potrjuje tudi Marko Oman: »V povprečju se več gibljejo v naravi, poleg tega najpogostejša vrsta klopov, t. i. gozdni klop, zajeda tako živali kot ljudi. Dokler še ni prisesan, se lahko prenese z živali na človeka.«
Bolham pa so živali izpostavljene vse leto in po ocenah strokovnjakov povzročajo več kot polovico kožnih težav pri domačih živalih. »Eden prvih znakov je gotovo praskanje. Če opaziš eno bolho na psu, jih je že sto okrog njega. Na bolhe lahko pomislimo takoj, ko v kožuhu oziroma na koži ljubljenčka najdemo črne pikice, ki se na belem papirju ob dodani vodi obarvajo rdeče rjavo. Gre za iztrebke bolh in potrditev diagnoze, tudi če ne najdemo nobene bolhe.«
Zatiranje bolh je težavno
Odrasle bolhe, ki živijo na živali, predstavljajo samo 5 % celotne populacije. Glavno jedro težave, kar 95 % vseh bolh, se skriva v domačih prostorih v obliki jajčec, ličink in bub. »Ob zdravljenju je zato pomembno zdravila dajati dovolj dolgo, če že ne redno. V trgovinah za živali so na voljo tudi popularni naravni pripravki, ki pa ne dajejo ustrezne zaščite. Pogosto delujejo le kot odganjalci in učinek se hitro zmanjša,« opozarja veterinar Oman. »Prednost pri izbiri imajo zagotovo kombinirani pripravki, kot je na primer Fypryst Combo, ki učinkujejo tudi na razvojne oblike. Zdravila v obliki kožnega nanosa imajo na zajedavce kontaktni učinek, jih ubijejo in s tem dajejo tudi boljšo zaščito pred prenosom bolezni z zajedavca na žival, ne nazadnje tudi na človeka.«