Okrožno sodišče v Novem mestu je danes začelo postopek prisilne poravnave nad metliško družbo Beti. Predlog je podala družba sama, kot razlog pa navedla plačilno nesposobnost kot posledico gospodarske krize. Sodišče je za upravitelja imenovalo Boštjana Jurkoška, upniki pa imajo čas za prijavo terjatev do 21. marca.
Navadnih terjatev je za 2,82 milijona evrov, družba tem upnikom v načrtu finančnega prestrukturiranja predlaga zmanjšanje terjatev za polovico, medtem ko za preostalo polovico predlaga odlog plačila; poplačila bi se začela najkasneje v štirih letih po pravnomočno potrjeni prisilni poravnavi, piše v načrtu finančnega prestrukturiranja, danes objavljenega na spletni strani Agencije RS za javnopravne evidence in storitve.Prednostnih terjatev je sicer za nekaj manj kot 358.000 evrov, medtem ko je obveznosti do ločitvenih upnikov 6,23 milijona evrov.
"Pričakovati je, da obstaja več kot 50-odstotna verjetnost, da bo z izvedbo finančnega načrta prestrukturiranja družba Beti postala dolgoročno plačilno sposobna," piše v načrtu finančnega prestrukturiranja.
Po mnenju pooblaščenega ocenjevalca obstaja 50-odstotna verjetnost, da bo izvedba finančnega načrta omogočila takšno finančno prestrukturiranje, da bo Beti postala dolgoročno plačilno sposobna, in da obstaja najmanj 50-odstotna verjetnost, da bodo upniki ugodneje poplačani kot v primeru stečaja.
Prihodki Beti so se lani v primerjavi z letom 2011 znižali za 16 odstotkov na 12,87 milijona evrov, medtem ko je družba izgubo zmanjšala, in sicer z 2,9 na 1,96 milijona evrov.
Beti sicer ne zamuja s plačilom plač delavcem ter davkov in prispevkov.
Delničarji družbe so na skupščini avgusta lani soglašali, da se izvede dokapitalizacija družbe z izdajo največ 800.000 delnic. Osnovni kapital Beti sicer znaša nekaj več kot milijon in je razdeljen na 393.849 delnic z nominalno vrednostjo 2,60 evra. Aktivnosti z dokapitalizacijo še potekajo. Ta mora biti sicer izvedena do konec junija.
Uprava družbe nadaljuje z aktivnostmi za pridobitev strateškega partnerja. Novembra so imeli sestanek z Abanko in NLB ter s predstavniki potencialnega investitorja, s katerim pogovori potekajo eno leto. V zadnjem četrtletju lani so vzpostavili tudi kontakt z novim potencialnim investitorjem in opravili več pogovorov.
Kljub aktivnostim za pridobitev novega investitorja, pa je uprava družbe v načrtu finančnega prestrukturiranja predvidela možnost, da do tega ne pride, zato so v načrtu predvideli, da v lastniško strukturo vstopijo banke.
Program so Abanki in NLB predstavili v januarju, obe banki sta izrazili interes po podpiranju zdravega jedra. Banki sta o aktivnostih za pretvorbo posojil v kapital in odobritev novega financiranja pripravljeni razmisliti v primeru, da se vključijo sedanji lastniki, potencialni novi investitorji, država ali okolje.
V upniškem odboru so NLB, Abanka Vipa, Petrol, Unicredit banka Slovenija in Elektro energija.