Belokranjsko okoljsko društvo Proteus je v Črnomlju danes pripravilo javno tribuno na temo območnih razvojnih in okoljskih vplivov ceste tretje razvojne osi. Društvo, ki sicer meni, da glede na potrebe priprave za gradnjo belokranjskega dela te ceste potekajo prepočasi, je hkrati opozorilo, da bo ta grobo posegla v življenjski prostor divjadi.
Predsednik društva Proteus Niko Šuštarič je povedal, da so želeli javnost predvsem celovito seznaniti s potekom projekta, hkrati pa opozoriti, da gre v Beli krajini za občutljivo okolje, katerega varovanje bi morali načrtovalci nove ceste upoštevati. Zavzel se je, da bi težji tranzitni promet na belokranjski strani Gorjancev preusmerili na metliški krak ceste tretje razvojne, na odseku proti Črnomlju in Vinici pa bi ga omejili na 7,5 tone. Šuštarič je še opozoril, bi morali posodobiti dolenjsko železnico in s tem območne ceste razbremeniti tovornega prometa.
Predstavnica novomeškega podjetja za prostorsko načrtovanje, projektiranje in varstvo okolja Acer Jelka Hudoklin je glede okoljskih vidikov pojasnila, da so pri načrtovanju belokranjskega dela omenjene ceste upoštevali tudi prehajanje divjadi. Poskrbeli so za protihrupne pregrade, pri gradnji določene cestne infrastrukture pa so upoštevali tako okoljske predpise kot omejitve.
Metliški župan Darko Zevnik je ob robu tribune novinarjem povedal, da si belokranjski župani od ceste tretje razvojne osi obetajo razvojne in učinke glede bega možganov ter mladih iz sicer demografsko ogrožene Bele krajine. Ocenil je, da projekt poteka, kot so se dogovorili in zapisali v protokolu, ki so ga podpisali z državo. Pričakujejo, da bo tako tudi v prihodnje, je še dejal.
Lidija Kegljevič Zagorc z ljubljanske družbe DRI upravljanje investicij pa je ob tem potrdila napovedi Darsa o gradnji južnega dela ceste tretje razvojne osi od Novega mesta do Malin na belokranjski strani Gorjancev. Predsednik uprave Darsa Tomaž Vidic je namreč v Novem mestu v lani napovedal, da bi lahko v prvi polovici tega leta objavili razpis za gradnjo ceste tretje razvojne osi od priključka na dolenjsko avtocesto pri Novem mestu do priključka Osredek za novomeško tovarno Revoz.
Gradnjo ceste tretje razvojne osi od Novega mesta do Bele krajine so sicer razdelili na štiri etape, gradnjo pa predvidevajo v dveh delih. Prvi del s prvo in drugo etapo obsega hitro cesto v dolžini 5,5 kilometra od novomeškega vzhodnega avtocestnega priključka do priključka Osredek, vključno z navezovalno 1,1-kilometrsko Šetnjoško cesto, ki se bo zdajšnji Belokranjski cesti priključila na območju Revoza.
Drugi del s tretjo in četrto etapo predvideva 12,4 kilometrski cestni odsek od priključka Osredek do priključka Maline v Beli krajini, vključuje tudi navezovalno nekaj več kot dvokilometrsko cesto na Dole in 2,3 kilometrski predor pod Gorjanci.
Skupno naložbeno vrednost za prvi del omenjene hitre ceste oz. novomeške vzhodne obvoznice so po Vidičevih podatkih brez davka ocenili na 110 milijonov evrov, pri čemer so dve petini oz. 40 milijonov evrov predvideli iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Preostali denar bo Dars zagotovil iz lastnih virov oz. cestnine.
Za tretjo in četrto etapo od priključka Osredek do priključka Maline naložbena vrednost po prednaložbeni zasnovi brez davka znaša približno 315 milijonov evrov.
Vidic je še opozoril, da je začetek gradnje novomeškega dela ceste tretje razvojne osi odvisen od razpleta izvajalskega razpisa. Za tretjo in četrto etapo pa ocenil, da je še prezgodaj za napoved o začetku gradnje. Sicer pa se bodo morali tam še odločiti, ali bo sploh šlo za štiripasovnico, je dodal Vidic, Kegljevič Zagorčeva pa je danes povedala, da se je pristojno ministrstvo glede tega vprašanja odločilo za štiripasovnico. Pristavila je še, da namerava Dars novomeški del ceste tretje razvojne osi začeti graditi konec tega ali v začetku prihodnjega leta.
Niko Šuštarič o belokranjskem odseku ceste 3. razvojne osi
