Zgodbi portretov in avtoportretov se skozi zgodovino prepletata. Nastajali so kot mistična reprezentacija resnične osebe, kot stremljenje k prestižu, kot orodje spomina, iz potrebe po samopromociji. Umetniki so po potrebi kombinirali realizem in idealizacijo. In selfiji?
Tokratna razstava v Galeriji likovnih samorastnikov Trebnje z naslovom Zrcaljenja – maska ali bistvo? (Avto)portretne upodobitve samorastnikov, ki so jo odprli včeraj, predstavlja dosegljive avtoportrete, portrete in izbor poslanih selfijev. Gradivo zajema iz bogate zakladnice samorastniške ustvarjalnosti in spodbuja k razmisleku o dokumentarni vrednosti gradiva kot pripovedi o podobi avtorja oz. portretiranca, še posebej pa o načinih oblikovanja oz. konstruiranja identitete, njenega spreminjanja in doživljanja s strani drugih.
»Na razstavi predstavljamo selfije, avtoportrete kot likovna dela in dokumentarne fotografije, s katerimi poskušamo nakazati te iskrice individualnosti, ki se skrivajo v avtorjih in v umetnosti, hkrati pa prikazati številne odseve biti. Vsaka razstava je seveda najbolj namenjena publiki: obiskovalce seznani z novimi dejstvi in jim ponudi možne interpretacije teme, hkrati pa olajša in obogati razumevanje sveta, v katerem živimo, in spodbudi k razmišljanju, h kreativnosti in k inoviranju. V dobi družabnih omrežij življenje vedno bolj bije bitko med »teatrom« in pristnostjo, posameznikova naloga pa je najti ravnotežje,« pravi kustodinja Galerije likovnih samorastnikov Trebnje in avtorica razstave Andrejka Vabič Nose. (-> pripeta tonska izjava A. V. Nose)
Razstavljene podobe tako niso samo zapis nekega trenutka in stanja, ampak gre tudi za potrditev obstoja in vidnosti njihovih ustvarjalcev. Ob vzporednem opazovanju avtoportretnih upodobitev in fotografskih portretov istih oseb lahko prepoznavamo različne odseve portretirančevega bistva in identitete.
Na razstavi je 33 del 25 avtorjev, več kot tretjina jih je v zasebni lasti. Umetnica Judita Rajnar sodeluje s štirimi avtoportreti, le eden je realističen: »Z realizmom jaz nisem najbolj prijateljica, ne. Rada imam tale notranji svet. Realistični del sem se nekje naučila kot izobraževalni del, jaz govorim; tisto, kar vidiš, in točno tako narišeš. Ta del sem pač jaz prešla v notranji del in ta moj notranji svet sem vnesla v svoj avtoportret. In se marsikdo čudi, da sem to lahko jaz. Ljudje nekje mislijo, da moraš biti sebi podoben na avtoportretu. Mi je pa zelo všeč, da so v tej galeriji videli tudi ta drugi svet.« (-> pripeta tonska izjava J. Rajnar)
Razstavo je odprl trebanjski župan Alojzij Kastelic, Komorna skupina Glasbene šole Trebnje in Jan Čibej so jo obogatili z navdihujočimi glasbenimi nastopi, obiskovalci pa so dobili priložnost, da do 10. februarja 2019 s selfiji napolnijo za zdaj še prazno steno, ki je tudi del razstave.
V galeriji obiskovalce spodbujajo, da so pri tem kar se da kreativni, da razmislijo o predstavljenih delih v galeriji in jih interpretirajo ter tako pokažejo ostalim obiskovalcem, kako so jih nagovorila. Stena bo verjetno največ vtisov deležna na Ta veseli dan kulture (3. december), ko bo na dan odprtih vrat med drugim ob 9.00 in 10.30 delavnica Naredim tipen avtoportret, ob 14. uri Iskanje lastnega odseva, predavanje o portretih in avtoportretih, ob 18. uri pa pogovor s Perico Jerkovićem, komikom in avtorjem monokomedije Zgodovina selfi butla.
Izjava Judite Rajnar
Judita Rajnar o nerealisticnem avtoportretu
Andrejka Vabic Nose o razstavi Zrcaljenja
Kustodinja Galerije likovnih samorastnikov Trebnje in avtorica razstave Andrejka Vabič Nose