V Novem mestu, kjer so se z vrsto prireditev lani spomnili prihoda reda frančiškanov, ki so se tja pred 550 leti iz Bosne zatekli pred Turki, želijo pred frančiškansko cerkvijo sv. Lenarta postaviti še skulpturo frančiškana z rastočo knjigo. Gre za pobudo Odbora za promocijo kulturne dediščine Novega mesta, ki k sodelovanju vabi različne donatorje.
Predsednik odbora Miha Japelj je na včerajšnji novinarski konferenci povedal, da želijo k doniranju za postavitev bronaste skulpture povabiti meščane, podjetja, organizacije in vse, ki so z Novim mestom kakorkoli povezani.
Kiparski osnutek frančiškana z naročjem knjig je izdelal akademski kipar Jernej Mali. Za izdelavo kipa, ki bi ga radi postavili že letos, pa morajo zbrati približno 30.000 evrov.
Japelj je poudaril, da je zgodovina novomeških frančiškanov tudi zgodovina Novega mesta in da samostan hrani bogat arhiv mestne in okoliške kronike. Novomeški frančiškani so živeli z ljudmi in so pomembni zaradi pastoralne dejavnosti, vzgoje, izobraževanja, kulture in mestnega razvoja, je še dejal.
Leta 2017 ustanovljeni Odbor za promocijo kulturne dediščine Novega mesta je sicer usmerjen v promocijo kulturnega odnosa Novomeščanov do mestne kulturne dediščine, v njeno ohranjanje in poudarjanje ter v ozaveščanje mladih o njenem pomenu. V ta namen pripravlja različne dejavnosti in prireditve.
Frančiškanom so sicer Novomeščani ob njihovem prihodu pred skoraj 551 leti v last predali manjšo kapelo, na prostoru katere so ti zgradili kasnejšo cerkev sv. Lenarta, leta 1472 pa samostan, ki je izjemno vplival na novomeško izobraževanje in tamkajšnjo kulturo.
Ustvarili so knjižnico z več kot 20.000 knjigami in številnimi inkunabulami ter dragocen arhiv. Hkrati so v Novem mestu približno 150 let vodili deško osnovno šolo in gimnazijo.
Po zgodovinskih podatkih so se frančiškani v Novo mesto zatekli po turških vpadih, še posebej po vpadu leta 1469. Nekaj let pred tem je sicer skupina frančiškanov iz takratne vikarije Bosna v kraju Gradac v Beli krajini postavila samostan, ki so ga Turki leta 1469 oropali in požgali.
Frančiškani so nato v Novem mestu sezidali samostan, o čemer priča napis z letnico 1472 nad samostanskimi vrati. Samostan je stopil v ospredje novomeškega šolstva leta 1746, ko je cesarica Marija Terezija v sosednji stavbi ustanovila novomeško gimnazijo, samostanski bratje pa so postali njeni profesorji. Ti so novomeško gimnazijo vodili do leta 1870, ko jo je prevzela država.
V samostanu danes stalno živijo štirje bratje, svoj čas jih je tam bivalo tudi do 30.