Število članov Ribiške družine Novo mesto, ki na podlagi koncesijskih pogodb upravlja žužemberški in novomeški ribiški okoliš s skupaj 59 kilometri Krkinega toka, se je po večjem padcu zadnja leta ustalilo.
Novomeška ribiška družina sicer s približno 680 člani velja za najštevilčnejšo v državi, največ članov v državi ima tudi pri mladih ribičih. Podpredsednik Ribiške družine Novo mesto Zoran Leko je povedal, da skrb za mladi ribiški naraščaj sodi med njene glavne naloge, pri tem pa se povezujejo tudi s šolami, kjer predstavljajo svojo dejavnost.
Ker povprečna starost slovenskega sladkovodnega ribiča dosega 55 let in imajo le približno 70 mladih članov, pa znatne napore vlagajo v to, da bi jih v svoje vrste pritegnili še več.
Leko je sicer ocenil, da Krka s svojo zadovoljivo čistostjo in s pestrim ribjim, ciprinidnim ter salmonidnim življem ponuja izjemne ribolovne pogoje, skrbijo pa jih predvsem nitrati in fosfati, ki se kmetijskih površin s podtalnico zlivajo v Krko in njene pritoke.
Po njegovih podatkih Ribiška družina Novo mesto izvaja ribiško upravljanje od jezu v Zagradcu do mosta v Mršeči vasi, poleg Krke pa na navedeni vodni poti ribiško upravlja tudi njene pritoke.
Upravlja tudi ribnika Blato pri Trebnjem in Vodranec pri Otočcu. Med vodotoki, za katere skrbi, so večinoma ribolovne vode, 15 odstotkov je varstvenih voda, v katerih ohranjajo in ščitijo nekatere ogrožene in trajno zaščitene avtohtone vrste rib in rakov, ter 15 odstotkov gojitvenih potokov, v katerih sonaravno vzrejajo mladice potočne postrvi, ki jih nato vlagajo v ribolovne vode.
Novomeška ribiška družina poleg vzreje v gojitvenih potokih upravlja še ribogojnico Temenica v Luknji pri Prečni. Tam letno pridela 55 ton rib. Vzreja sicer potočno postrv, šarenko in sulca, ki jih nato vlagajo v ribolovne vode. V ribogojnici vzrejajo tudi šarenko za prodajo.
Ribiška družina Novo mesto je tudi ena izmed redkih tovrstnih organizacij, ki samostojno vzreja avtohtoni platnico in podust. V ribolovne vode vlaga skupaj devet vrst domorodnih oz. avtohtonih vrst rib in sicer potočno postrv, lipana, sulca, platnico, podust, linja, ščuko, soma in smuča.
Dejavna je tudi pri ohranjanju in varovanju naravnega okolja, predvsem pri preprečevanju in ugotavljanju onesnaženja ter škodljivih posegov v vodni in obvodni ekosistem. Krkina nabrežja obiskujejo tudi tuji ribiči, Avstrijci, Italijani in Nemci, ki jih zanima predvsem zimski lov na sulca, in domači turisti, je še navedel Leko.
Z organiziranjem ribištva so sicer na Dolenjskem začeli leta 1946, ko je nekaj novomeških zagnancev ustanovilo ribiško zadrugo. Ta se je leta 1953 preimenovala v Ribiško družino Novo mesto in takrat štela 169 članov. Njihovo število je do leta 1965 zraslo na 391 in štiri leta kasneje doseglo število 500 članov. Še kasneje se je število njenih članov podvojilo.
Podpredsednik Ribiške družine Novo mesto Zoran Leko
O organizaciji in podmladku