Belokranjski odbor za spremljanje gradnje južnega dela ceste tretje razvojne osi je te dni sklenil, da novo ministrico za infrastrukturo Alenko Bratušek pozove na sestanek glede določitve investitorja za belokranjski del ceste tretje razvojne osi. Seznanil se je tudi s študijo, ki do Bele krajine kot najboljšo nakazuje možnost štiripasovnice.
S črnomaljske občine so sporočili, da se je odbor seznanil s potekom priprave za gradnjo južnega dela omenjene ceste in ugotovil, da ta teče v skladu z lani podpisanim protokolom.
Njegovi člani so se seznanili tudi z elaboratom gradbeno tehnične in prometne preveritve te ceste od novomeškega Osredka do priključka Maline na belokranjski strani Gorjancev, ki ga po pregledu strokovnjakov še dopolnjujejo.
Na črnomaljski občini so še poudarili, da omenjena študija nakazuje, "da je ob upoštevanju vseh vidikov in tudi ekonomskega najugodnejša varianta", da do belokranjskih Malin zgradijo 12-kilometrsko štiripasovnico z 2,3-kilometrskima predoroma pod Gorjanci.
Predsednik uprave Družbe za avtoceste v RS (Dars) Tomaž Vidic je sicer ob predstavitvi natečajne rešitve za most preko Krke na novi novomeški vzhodni obvoznici v Ločni in vzporedni most za pešce in kolesarje, ki sodita v okvir gradnje južnega dela ceste tretje razvojne osi, v Novem mestu v četrtek povedal, da se bodo morali glede na ugotovitve omenjenega elaborata na delu ceste tretje razvojne osi od Novega mesta do Malin še odločiti, ali bo šlo tam za štiripasovnico, za t. i. polovično hitro cesto ali za fazno gradnjo.
Kot je dodal, so gradnjo ceste tretje razvojne osi od Novega mesta do Bele krajine razdelili na štiri etape, gradnjo pa predvidevajo v dveh delih.
Prvi del s prvo in drugo etapo obsega hitro cesto v dolžini 5,5 kilometra od novomeškega vzhodnega avtocestnega priključka do priključka Osredek, drugi del s tretjo in četrto etapo pa predvideva 12,4 kilometrski cestni odsek od priključka Osredek do priključka Maline v Beli krajini.
Skupno naložbeno vrednost za prvi del omenjene hitre ceste oz. novomeške vzhodne obvoznice so brez davka ocenili na 110 milijonov evrov, pri čemer so dve petini oz. 40 milijonov evrov predvideli iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Preostali denar bo Dars zagotovil iz lastnih virov oz. cestnine.
Za tretjo in četrto etapo od priključka Osredek do priključka Maline naložbena vrednost po prednaložbeni zasnovi brez davka znaša približno 315 milijonov evrov.
Za prvi dve etapi do Osredka že izdelujejo dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja, za tretjo in četrto etapo pa končujejo naložbeno dokumentacijo, študije širših ekonomskih učinkov in študije gradbeno-tehnične ter prometne preveritve faznosti gradnje.
Vidic je še opozoril, da je začetek gradnje novomeškega dela ceste tretje razvojne osi odvisen od razpleta izvajalskega razpisa v prvi polovici prihodnjega leta. Za tretjo in četrto etapo pa ocenil, da je še prezgodaj za napoved o začetku gradnje.
Cilj Darsa je, da začnejo tretjo in četrto etapo takoj po končanju 5,5-kilometrskega novomeškega dela, je še dejal Vidic.
Predsednik uprave Družbe za avtoceste v RS (Dars) Tomaž Vidic
Tomaž Vidic o elaboratu gradbeno-tehnične preveritve, cestnem odseku do Bele krajine in oceni naložbe