Gasilska zveze Kočevje pripravlja slovesnost ob 60-letnici zveze, ki se je bo udeležila tudi ministrica za obrambo Andreja Katič. Slovesnost se bo začela ob 19. uri z gasilsko parado skozi mesto, nato pa bo v tamkajšnji športni dvorani slovesna akademija.
Po drugi svetovni vojni so 28. avgusta 1955 prostovoljna gasilska društva Ajbelj, Črni Potok, Dolga vas, Kočevje, Kočevska Reka, Koprivnik, Ložine, Mozelj, Osilnica, Polom, Stara Cerkev, Stari Log, Šalka vas, Vas – Fara ter prostovoljna industrijska gasilska društva Nova žaga, Tekstilana in Rudnik ustanovila Občinsko gasilsko zvezo Kočevje. V letu 2015 se obeležuje njena 60-letnica.Z ukinitvijo okrajev je bila konec leta 1957 Okrajna gasilska zveza Kočevje dokončno ukinjena. Občina Kočevje se je prostorsko razširila, ustanovnim članom ObGZ Kočevje pa so se pridružila še PGD Predgrad, PGD Podpreska, PGD Draga in PGD Struge. ObGZ Kočevje je bila na občnem zboru 25. oktobra 1997 preimenovana v Gasilsko zvezo Kočevje.
V prvih letih delovanja ObGZ Kočevje so se ustanovitelji srečevali predvsem s pomanjkanjem finančnih sredstev. Društva so bila slabo tehnično opremljena, gasilskih vozil razen v PGD Kočevje ni bilo, orodišča so bila največkrat lesena in majhna. To je bila v veliki meri posledica druge svetovne vojne ter odselitve večinskega prebivalstva, kočevskih Nemcev. Kočevska je bila močno porušena, veliko vasi je ostalo praznih. Posamezna društva so skozi desetletja prenehala z delovanjem (PGD Ajbelj, PGD Črni Potok, PGD Stari Log, PGD Polom, PIGD Rudnik in Tekstilana).
Zelo pomembni mejniki v obstoju ObGZ so bile gradnje oziroma prenove gasilskih domov, opremljanje društev ter izobraževanje članov. Tako so bile npr. leta 1961 prevzeli novo avtocisterno, leta 1968 je bila otvoritev novih garaž PGD Kočevje.
Ob koncu 60-ih let in v začetku 70-ih let so prostovoljna gasilska društva nabavljala predvsem gasilska kombi vozila IMV in ZASTAVA. Zelo pomembna pridobitev v letu 1974 je bila nova gasilska avtocisterna TAM 110 T. PGD Kočevje jo še danes uporablja za gašenje požarov. Obnavljali in gradili so se tudi gasilski domovi oz. orodišča. Gradilo se je s prostovoljnim delom, zelo pomemben vir za pridobivanje finančnih sredstev pa so bile gasilske veselice. Zelo pomembna zgodovinska prelomnica pri zagotavljanju materialnih osnov za delo gasilskih društev je bil 26. marec 1977, ko je bila ustanovljena Samoupravna interesna skupnost (SIS) za varstvo pred požarom občine Kočevje. Istega leta je bil 11. novembra podpisan in sprejet Samoupravni sporazum o financiranju požarnega varstva v Občini Kočevje. Z občinskim odlokom je bil ukinjen požarni sklad, preko katerega je financiranje potekalo do tedaj. SIS je zagotavljal znatna finančna sredstva, ki jih je Občinska gasilska zveza Kočevje hranila za izgradnjo novega gasilskega centra v Kočevju, razmišljalo se je tudi o nakupu gasilskih avtolestev in druge tehnične opreme za gašenje in reševanje. Žal pa so bili načrtovani programi le delno uresničeni. Zaradi velike letne inflacije je velik del denarja za izgradnjo gasilskega centra propadel.
Nabavile pa so se nove motorne brizgalne in težja gasilska vozila:
• leta 1981 gasilska avtocisterna FAP 1616 B za PGD Kočevje,
• leta 1982 sofinanciranje gasilske avtocisterne FAP za PIGD LIK Kočevje,
• leta 1984 gasilska avtocisterna ZASTAVA 650 AN za PGD Stara Cerkev
• leta 1985 sofinanciranje gasilske avtocisterne TAM 170 T za PGD Kočevska Reka.
Zaradi že omenjenega propadlega projekta izgradnje novega gasilskega centra v Kočevju, se je leta 1984 pristopilo k urejanju dokumentacije in izdelavi načrtov za večjo adaptacijo obstoječega gasilskega doma v Kočevju. Adaptacija gasilskega doma v Kočevju se je zaključila konec leta 1985 in ObGZ Kočevje se je iz Kidričeve ulice št. 4, preselila v gasilski dom Kočevje, kjer ima svoj sedež še sedaj. Leta 1984 je ObGZ Kočevje razpisala delovno mesto tehničnega sekretarja in pristojna komisija je v redno delovno razmerje sprejela Milana Simičiča, ki je z delom pričel 1. junija 1984 in še danes opravlja strokovne naloge gasilske zveze. Sredi 80-let je nastal velik problem, povezan z gasilskimi orodnimi vozili. Kombi vozila IMV in ZASTAVA so bila popolnoma dotrajana, nekatera manjša društva pa gasilskih vozil sploh niso imela.
Resno je bila ogrožena operativna sposobnost posameznih enot. Poveljstvo in upravni odbor ObGZ Kočevje sta bila takrat pred veliko dilemo: kupiti zelo draga gasilska vozila TAM (tako bi lahko obnovili vozni park dvema ali največ trem društvom) ali pa po zelo ugodni ceni kupiti večje število ruskih terenskih vozil UAZ, jih opremiti s
priklopnikom za orodje ter na ta način rešiti problem opremljenosti z vozili vseh gasilskih enot v zvezi. V obdobju od 1986 do 1990 je bilo skupaj kupljenih 11 gasilskih vozil UAZ s priklopnikom. Nekaj teh vozil je v uporabi še danes (PGD Šalka vas, PGD Klinja vas, PGD Koprivnik, PGD Mozelj, PGD Morava).
Konec 80-ih let je prišlo do velikih sprememb pri financiranju požarnega varstva v občini in s tem tudi financiranja gasilskih društev. Ukinili so SIS-e in gasilci so čez noč ostali brez potrebnih investicijskih sredstev ter večinoma tudi brez sredstev za normalno delo društev. Leta 1991 so gasilci aktivno sodelovali pri osamosvojitvi Slovenije. Občinska gasilska enota, sestavljena iz članov občinske gasilske čete civilne zaščite in PGD Kočevje, je bila v času vojne v stalni pripravljenosti v gasilskem domu Kočevje. Gasilci so sodelovali pri pripravi zaklonišč za prebivalce, z zastavami rdečega križa so označili stavbi Zdravstvenega doma Kočevje ter Doma starejših občanov, opravili so intervencijski izvoz ob pozivu, da so topovske granate JLA povzročile požar na objektu Jasnica. Pomembno nalogo je imela tudi pri oskrbovanju takratnih pripadnikov Teritorialne obrambe s pitno vodo. Vzpostavljeno je bilo tudi 24-urno dežurstvo zaradi obveščanja prebivalstva po krajevnih skupnostih.
Prva leta v samostojni državi Sloveniji so bila za gasilce težka, še posebej zaradi nedorečenega načina financiranja, saj ni bilo ustrezne zakonodaje, ki bi urejevala gasilsko dejavnost. Leta 1994 in 1995 sta v veljavo stopila novi Zakon o gasilstvu in Zakon o varstvu pred požarom, na novo pa so se reorganizirale lokalne skupnosti (občine). Občina Kočevje je teritorialno ostala precej nespremenjena, kljub temu so se določeni obrobni deli občine priključili novo nastalim občinam. Posledično sta se Gasilsko društvo21 Struge in GD Polom priključila Gasilski zvezi Dobrepolje, GD Podpreska in GD Trava sta postala člana GZ Loški Potok, GD Osilnica pa je postalo osrednje gasilsko društvo v novi občini Osilnica. V tem obdobju je prenehalo delovati tudi industrijsko gasilsko društvo Rudnik-ITAS, saj je šlo podjetje ITAS v stečaj, oba objekta gasilskega doma pa sta pristala v stečajni masi. Pristojno sodišče v Ljubljani je stavbi prodalo. Po predlaganih merilih Gasilske zveze Slovenije je bila v letu 1995 izdelana kategorizacija PGD v Občinski gasilski zvezi Kočevje. Društva so bila razvrščena po sledečih kategorijah:
I. kategorija: PGD Mahovnik, LIK Kočevje, Ložine, Klinja vas, Koprivnik - Kočevje,
Dolga vas - Kočevje, Livold, Mozelj, Predgrad, Kočevska Reka, Morava in Vas - Fara,
II. kategorija: PGD Stara Cerkev in Šalka vas
IV. kategorija: PGD Kočevje
V občini Osilnica je osrednje občinsko društvo postalo PGD Osilnica in dobilo status II. kategorije, PGD Vas - Fara je dobilo status II. Kategorije leta 1998, ko je nastala nova Občina Kostel.
V skladu z novim Zakonom o društvih so na izrednem občnem zboru Občinske gasilske zveze Kočevje 25.10.1997 vsa prostovoljna gasilska društva na območju takratne Občine Kočevje podpisala pogodbo o ustanovitvi Gasilske zveze Kočevje.
GZ Kočevje je ustanovilo 15 PGD ( Kočevje, Mahovnik, LIK Kočevje, Stara Cerkev, Ložine, Klinja vas, Šalka vas, Koprivnik, Dolga vas, Livold, Mozelj, Predgrad, Kočevska Reka, Morava, in Vas - Fara ). Leta 1998 je nastala Občina Kostel in PGD Vas - Fara je postalo osrednje gasilsko društvo v novi občini in je član GZ Kočevje. Kasneje se je v članstvo Gasilske zveze Kočevje priključilo tudi PGD Osilnica iz Občine Osilnica. Z navedeno pogodbo je v torej prišlo do preimenovanja Občinske gasilske zveze Kočevje v Gasilsko zvezo Kočevje. Po uredbi Ministrstva za obrambo Republike Slovenije je bila izdelana strokovna analiza materialne opremljenosti gasilcev v Gasilski zvezi Kočevje in na podlagi ugotovitev je bil izdelan srednjeročni investicijski program za obnovo dotrajanih gasilskih vozil (zamenjava terenskih vozil UAZ) in nabavo osebnih zaščitnih sredstev za operativne gasilce po tipizaciji GZ Slovenije (intervencijske gasilske enote so bile brez ustrezne zaščitne opreme operativnih gasilcev). Leta 2014 je občinski svet Občine Kočevje sprejel Dolgoročni program gasilstva v Občini Kočevje v obdobju 2014-2020. GZ Kočevje si pri svojem delu prizadeva za dobro usposobljenost gasilcev z različnimi izobraževanji na ravni PGD, GZ Kočevje in GZ Slovenije ter ustrezno opremo gasilcev, ki je nujna za opravljanje poslanstva gasilstva.
Prvi organi Občinske gasilske zveze Kočevje (1955)
Upravni odbor:
• Jože Oberstar prvi predsednik
• Alojzij Lesar prvi poveljnik
• Ferdo Paradiž tajnik
• Tone Grmovšek blagajnik
• Ernest Gerger gospodar
• Matevž Erjavec prvi namestnik poveljnika
• Ivan Car drugi namestnik poveljnika
• Vekoslav Figar adjutant
• Tone Kvas referent za mladino
• Ivanka Bižal referent za ženske
• Jože Marolt sanitetni referent
• Ciril Pogorelec referent za kulturo in prosvetno delo
• Jože Stopar referent za stroje
Nadzorni odbor:
• Franc Kordiš
• Ivan Vidmar
• Viktor Lavrič
• Anton Škvarč
• Jakob Poje
Pregled predsednikov in poveljnikov GZ Kočevje
obdobje predsednik
1955-1968 Jože Oberstar
1968-1984 Anton Kovačič
1984-1996 Pavle Pogorelec
1996- Anton Fajfar
obdobje poveljnik
1955-1968 Alojzij Lesar
1968-1972 Karel Mrvar
1972-1974 Matej Erjavec
1974-1976 Karel Mrvar
1976-1993 Matej Erjavec
1993-1996 Jožef Burja
1996-2003 Jožef Mihor
2003- Bojan Kocjan
Vodstvo Gasilske zveze Kočevje (2015)
• Predsednik: Anton Fajfar
• Namestnik predsednika: Anton Jurkovič
• Poveljnik: Bojan Kocjan
• Namestnik poveljnika: Leon Behin
• Strokovni delavec in tajnik: Milan Simičič
Voljeni organi Gasilske zveze Kočevje (2015)
Upravni odbor:
Anton Fajfar, Bojan Kocjan, Anton Jurkovič, Romana Marinč, Jožef Burja, Vojko Puc, Branko Kocjan, Ivan Kobe, Matija Zdravič
Ožje poveljstvo:
Bojan Kocjan, Leon Behin, Anton Komat st., Borut Lončarevič, Metka Malnar, Tina Kotnik, Branko Gorenčič, Ivan Muhič ml., Grega Mohorič, Marko Marčelja
Poveljstvo:
ožje poveljstvo in poveljniki PGD
Nadzorni odbor:
Igor Kalinič - predsednik, Goran Štimac, Alojz Fajfar