Na gradu Podsreda so obeležili pomembno obletnico – 40 let je minilo, odkar smo prepoznali bogastvo prostora, ki je danes doma in po svetu znano kot Kozjanski regijski park. Na slavnostnem dogodku sta se pridružila tudi minister za okolje in prostor, Andrej Vizjak in minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, Zdravko Počivalšek.
Hribovja porasla z gozdom in otoki suhih travišč, gričevja s sadovnjaki ter doline ob vodotokih so območja z izredno bogato geodiverziteto, ki ustvarja pogoje za izjemno pestrost živalskih in rastlinskih vrst.
Razgibanost površja zaznamujejo še hudourniške grape, skalni osamelci in pojavi osamelega krasa. Vse to najdemo na 206 km 2 zavarovanega območja narave - Kozjanskega regijskega parka, ki že 40 let soustvarja s prebivalci podobo Kozjanskega in Obsotelja.
So eno najstarejših zavarovanih območij v Sloveniji in večji del parka je uvrščen med Natura 2000 območja. V štirih desetletjih so opravili ogromno raziskav, vrednotenj, dokumentiranj in izvedli številne uspešne projekte, ki so pripomogli k ohranjenosti, prepoznavnosti in ugledu zavarovanega območja v Sloveniji kot tudi izven meja.
Zavedajo se, da brez sodelovanja in povezovanja naše delo ne bi bilo tako uspešno. Zahvaljujejo se domačinom, občinam, društvom, zavodom, državnim institucijam in številnim slovenskim in tujim partnerjem in, kot sporočajo: "Skupaj smo dosegli veliko."
Ena najbolj uspešnih in prepoznavnih zgodb je zagotovo oživljanje in ohranjanje visokodebelnih travniških sadovnjakov. Kozjanski travniški sadovnjaki so evropsko pomembna varstvena območja - življenjski prostor redkih in ogroženih vrst ptic in nepogrešljiva podoba kozjanske krajine. Da so na pravi poti, dokazuje poročilo o štetju ptic v letu 2020 – stanje ptic se izboljšuje in mnogi novo zasajeni visokodebelni travniški sadovnjaki znotraj zavarovanega območja jim nudijo življenjski prostor.
Praznik kozjanskega jabolka je ena najuspešnejših okoljskih zgodb, je simbol ohranjene narave, izročila in prepoznavnosti zavarovanega območja.
Z uspešno izvedenim prvim LIFE projektom v Sloveniji so preprečili zaraščanje hribovskih suhih travnikov, ki so prava zakladnica biotske pestrosti. Zelo so ponosni, da so trenutno partnerji dveh Life projektov, katerih namen je širiti zavest o pomenu pestrosti narave in preprečiti izginjanje dvoživk. Od leta 2010 so člani velike UNESCO-ve družine v okviru programa Človek in biosfera, kamor je bilo sprejeto Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje.
Velik poudarek namenjajo mladim, ki jim skozi številne aktivnosti približujejo pomen in namen zavarovanega območja. Številni kilometri urejenih pešpoti povezujejo naravo in kulturno dediščino in privabljajo obiskovalce od blizu in daleč. Za ogled so označili in uredili kar nekaj naravnih vrednot. Gruska je največja, najstarejša in najpomembnejša geomorfološka naravna vrednota državnega pomena in naravni spomenik, ki s skrbno urejeno infrastrukturo privablja obiskovalce.
Reka Bistrica je ustvarila dolino, kjer danes občudujemo pomnike srednjeveške naselbinske kulture - trge Podsreda, Kozje in Pilštanj. Hkrati je med Trebčami in Zagajem izdolbla še en naravni spomenik Kozjanskega parka - 3 km dolgo, neprehodno in prepoznano kot najslikovitejšo in najlepše ohranjeno sotesko v vzhodni Sloveniji. Vsako leto se v park vrača živopisani čebelar, ki ga obiskovalci lahko spremljajo in opazujejo v urejenem opazovališču v peskokopu Župjek na Bizeljskem.
Skrb za obnovo in programsko oživljanje gradu Podsreda spremlja upravljanje zavarovanega območja vse od začetkov. Danes se na »najbolj grajskem izmed slovenskih gradov« v osrčju Orlice odvija polno in bogato kulturno in družabno življenje.
Trdo in odgovorno so delali prvih 40 let, zagotovo bodo tudi v prihodnje z največjo mero odgovornosti usmerili svoje delo v cilj, da to zavarovano območje ostane dom tudi za redke in ogrožene rastlinske vrste ter prijetno in ustvarjalno okolje za bivanje domačinov.