Avdio: 3. Soočenje pred 2. krogom: Občina Šmarješke Toplice

Na Radiu Krka smo pred drugim krogom volitev za župane nocoj pripravili še tretje soočenje obeh kandidatov za županjo oz. župana Občine Šmarješke Toplice, mag. Bernardke Krnc in mag. Marjana Hribarja.

Zakaj želite ostati županja oz. postati župan Občine Šmarješke Toplice?
Bernarda Krnc: Pred 12 leti sem imela hudo prometno nesrečo in to je bila ena velika prelomnica v mojem življenju, zato sem se takrat odločila, da grem v boj za prvo županjo Šmarjeških Toplic. To mi je dejansko uspelo in sem ponosna, da sem že 12 let županja. Orala sem ledino, postavila trdne temelje Občine Šmarješke Toplice, vodim jo uspešno, saj je naša občina 9. med 212 slovenskimi občinami po črpanju nepovratnih sredstev. Veliko investicij je v izvajanju in želim še štiri leta pošteno in odgovorno delati.

Marjan Hribar: Biti župan je predvsem velika čast in poslanstvo. Šmarješke Toplice nosim v srcu ne glede na to, na katerih funkcijah sem bil doslej, enostavno se je porodila velika želja, veliko je poguma, velike so potrebe. To je častna funkcija in poslanstvo, ki ga želim opravljati z vsem srcem.

Kaj v občini vidite kot največji problem?
Bernardka Krnc: Kot največji problem vidim premajhno OŠ Šmarjeta. Ko smo postali občina, smo imeli otrok za pet oddelkov vrtca, danes jih imamo za 10, ti otroci gredo v šolo in šola poka po šivih. Primanjkuje nam učilnic, garderob za otroke. V rokah imamo že pridobljeno gradbeno dovoljenje in prvi korak bo sigurno dograditev OŠ v Šmarjeti. Velik problem je tudi poplavna varnost naše občine, daljnovod, ki gre skozi našo občino, in borimo se proti umestitvi tretje razvojne osi.

Marjan Hribar: Na prvo mesto bi postavil, da v naši občini ni pravega dialoga, še vedno niso bile izpolnjene obljube izpred 12 let, kako bo občina z vsemi svojimi kraji, z dvema bivšima krajevnima skupnostma sodelovala na boljši način. Ne moremo biti zadovoljni z razvojem turizma, smo edini zdraviliški kraj v Sloveniji, ki ima manj turistov kot pred 10 leti. Glede tega smo lahko silno nezadovoljni.

Bernardka Krnc: Obe krajevni skupnosti Šmarjeta in Bela Cerkev sta se združili v Občino Šmarješke Toplice in moja predvolilna obljuba izpred 12 let je, da bo sedež občine v Šmarjeških Toplicah. Vendar zaradi neuspelega referenduma do tega ni moglo priti, sedaj v času volilne kampanje se je to spet razplamtelo in tudi moja obljuba je, da bo sedež občine v Šmarjeških Toplicah v primeru uspelega referenduma.

Marjan Hribar: Dejstvo je, da referendum ne bi bil potreben, ker za to je pristojen občinski svet in kot svetnik v prvem mandatu to zelo dobro vem. Bila je volja. Pustimo to, to dejansko ni razvojna tema za predvolilno obdobje, mislim, da če je volja, bomo našli tudi to pot.

Vsi želimo imeti zdravnika na dosegu roke, zdravnika, ki bo skrbel za naše zdravje. V Šmarjeti je koncesionarka na lastno željo prekinila pogodbo o koncesiji, potem si je premislila. Gospod Hribar, ste naklonjeni koncesionarki? Naj ostane?

Marjan Hribar: Če bom jaz župan, bo ona ostala kot koncesionarka, kot naša zdravnica, iz preprostega razloga, ker si ljudje to želijo. Mislim, da bi se morali vprašati, kaj jo je pripeljalo do tega, da je v nekem trenutku dala odpoved pogodbe, to se ne dela vsak dan. Želim se ukvarjati predvsem s prihodnostjo in mislim, da si velika večina ljudi želi, da ona ostane in jaz sem temu naklonjen.

Gospa Bernardka Krnc, zanimajo nas rešitve nastale situacije in ali bo dr. Irena Vester ostala, če boste vi županja?
Bernardka Krnc: Zdravnica je dala odpoved na lastno željo, zato je bila občina prisiljena, da takoj ukrepa in da tudi po 1 aprilu, ko preneha odpovedni rok, zagotovi zdravnika v Šmarjeti. Vmes se je zgodilo marsikaj, stekli so ustrezni upravni postopki, zdravstveni dom je že dal zagotovilo, da bo zagotovil novega zdravnika, nakar po dveh mesecih doktorica prekliče svoj odstop od odpovedi in nastali so popolnoma novi momenti. Postopki so v teku in so stvar nadaljnjih odločitev, vsekakor pa si želim, da bi v Šmarjeti deloval zdravnik, ki bi bil po željah občanov, ki bi znal prisluhniti njihovim težavam tako kot do sedaj.

Marjan Hribar: Kar slišim, je nekaj novega, ker gospa Krnčeva je izjavila, da je zanjo ta zgodba končana. Vidim, da je politični del te zgodbe, v smislu, kaj se danes splača reči, v ospredju. Mislim, da je prav, da poslušamo ljudi.

Bernardka Krnc: Občina je ravnala v skladu z zakonodajo in sprejetimi sklepi. Glede na to, da je dve meseca preteklo od tedaj, ko je zdravnica dala odpoved pa do preklica, so stekli ustrezni upravni postopki in kot županja sem takrat morala odreagirati, da zagotovim zdravnika za naše občane. Neresnice in zavajanje podpornikov pa so povzročili poseg v osnovno pravico do zdravstvene oskrbe naših občanov in ni prav, da se to vprašanje rešuje ravno v času volilne kampanje na plečih naših volivk in volivcev in naših pacientov dr. Vestrove.

Marjan Hribar: Se strinjam z gospo Krnčevo, kot župan moraš ukrepati takoj in ta zadeva se ne bi smela pojavljati na nobenem predvolilnem soočenju. Kot dober župan moraš z ljudmi, ki so v tvoji hiši, negovati spoštljiv odnos in reševati probleme takoj. To smo v preteklosti pogrešali.

Bernardka Krnc: Z dr. Vestrovo sva ves čas dobro sodelovali. Ko se je pojavila prostorska stiska zaradi referenčne ambulante, smo takoj pristopili, jo uredili in od januarja meseca je na voljo z vsemi upravnimi dovoljenji, pa je zdravnica ni želela prevzeti. Od takrat je bil mir. Ravno pred volitvami pa izbruhne ta afera, ki je tudi mene osebno zelo presenetila in sem morala odreagirati ustrezno s svojimi pristojnostmi.

Tema Plastoform je precej odmevala, češ da občina ne dovoli širitve proizvodnih hal in zavira razvoj firme. Na zadnji seji občinskega sveta smo slišali, da naj bi bili v Plastoformu povsem zadovoljni s konkretnim predlogom občine na širitev firme na 25 metrov do ceste in da so nekateri občani videli le neke delovne skice. Kaj lahko lokalna skupnost konkretno naredi za gospodarstvo in podjetje, kot je Plastoform?

Marjan Hribar: Prostorska politika je ena od ključnih razvojnih politik v vsakem kraju. Ne gre samo za gospodarstvo, gre tudi za mlade družine. Občinski prostorski načrt v Občini Šmarješke Toplice je ves čas bil zelo neambiciozen. Če pogledamo v drugo občino, na drugo stran Krke, tam rastejo hiše kot gobe po dežju, v Občini Šmarješke Toplice praktično ni nobenih novogradenj. V zvezi s Plastoformom bi rekel, da župan mora z največjim podjetjem seveda sodelovati, predvsem pa mora slediti njihovim razvojnim načrtom. Tukaj je pomemben čas, oni dve leti že čakajo na širitev.

Bernardka Krnc: Občina Šmarješke Toplice je ves čas naklonjena gospodarstvu. To lahko pove orodjarstvo Prešeren, kako lepo smo sodelovali, in tudi s podjetjem Plastoform smo ves čas sodelovali. Njihovo pobudo za širitev smo sprejeli celo po roku, ki je potekel, vendar žal ti upravni postopki sprejema OPN trajajo dolgo, ker je 48 nosilcev urejanja prostora. Ves čas smo bili naklonjeni širitvi in novim delovnim mestom. Za mlade družine pa naslednje, občina je sprejela OPPN Prinovec 2, ki omogoča 38 novih stavbnih zemljišč za stanovanjsko gradnjo.

Marjan Hribar: Le navajam dejstva, v zadnjih štirih letih praktično ni bilo novogradenj. Glede Plastoforma bi županjo vprašal, kolikokrat je v 12 letih dejansko bila v Plastoformu glede na to, da je tovarna od sedeža občine oddaljena dobrih 50 metrov.

Bernardka Krnc: V zadnjih štirih letih se je komunalni prispevek občine Šmarješke Toplice kar precej povečal, to pomeni, da so tudi nove gradnje, predvsem po vaseh, ki jih imamo 24, kar se mogoče v samih Šmarjeških Toplicah ne vidi. Bila sem večkrat v podjetju Plastoform, sigurno direktorja obiščem za vsako novo leto, najprej sem obiskovala g. Franca Gregorčiča starejšega, v zadnjem obdobju pa Franca Gregorčiča mlajšega, bila sem na ogledu njihove proizvodnje že večkrat, tudi poslovne partnerje sem jim pripeljala.

Marjan Hribar: Podjetje Plastoform kliče na pomoč, ker se ne more širiti, programi jih prehitevajo, niso uslišani s strani občine in tukaj gre za usodo mnogih družin, ki tam delajo. K sreči je g. Gregorčič tak domoljub, ki ima rad ta kraj in ne razmišlja, da bi šel kam drugam. Tudi prostora za poslovno stavbo mu niste odobrili.

Bernardka Krnc: Podjetju Plastoform smo že dovolili širitev. Velika hala, ki stoji za podjetjem, je dokaz. Podjetju je dovoljena tudi širitev proti jedru Šmarjete v dolžini 25 metrov, predlagali smo mu tudi, da naj razmišlja za novo širitev na severu ali za delovanje v industrijski coni. Ves čas se trudimo za dobro sodelovanje z vsemi podjetji v občini in vsako delovno mesto je za nas še kako pomembno.

Bernardka Krnc, občino sestavljajo trije pomembni deli: Šmarjeta, Šmarješke Toplice in Bela Cerkev. Kako jih vi vidite v naslednjih štirih letih? Kako jih boste razvijali?
Bernardka Krnc: Šmarjeto smo že do sedaj razvijali kot upravno središče občine s šolo, tovarno, prostori občine. Šmarješke Toplice smo razvijali kot turistično središče občine s hotelom, sedaj pripravljamo projekt aqua centra in centra kolesarstva ter nordijske hoje, Belo Cerkev pa smo s Hišo žive dediščine, ki smo jo odprli leta 2015, začeli razvijati kot kulturno središče naše občine in je kot kulturno središče tudi zaživela. Vsakemu kraju smo dali svoj pomen. Če bo želja občanov, da bo treba izpeljati selitev sedeža občine, bomo morali razmišljati tudi o tem, da bodo prostori za občino v Šmarjeških Toplicah.

Gospod Hribar, katerim krajem v občini boste pa vi dali prednost, če boste župan?
Marjan Hribar: Naša občina je majhna, vseh 24 naselij mora začeti dihati kot ena velika skupnost. Tukaj ne gre za izpostavljanje nobenega dela občine, dejstvo je, da imamo v imenu ime Toplice in smo turistična občina. Na turizmu in na gospodarstvu je treba graditi. V Šmarjeških Toplicah, v centru, bomo razvijali turizem, treba je graditi nove hotele, nove gostilne, nove kapacitete, zdaj žal vlada mrtvilo in enostavno je tukaj treba narediti korak naprej .

Bernardka Krnc: Poudarila bi, da je potreben enakomeren razvoj na vseh področjih, predvsem je treba dati ljudem tisto, česar nimajo od osnovnih življenjskih dobrin, to je voda, kanalizacija, boljše ceste. V 12 letih zaradi birokratskih ovir nisem tega uspela v vseh vaseh postoriti, zato bi želela to v naslednjih štirih letih. Klevevž bi razvijala kot projekt visoko kakovostnega turizma. O tem že potekajo intenzivni pogovori z investitorji in decembra pride investitor iz Luxemburga pogledat ta zemljišča.

Marjan Hribar: Glede turizma in Klevevža, včeraj sem bil Zagrebu, kjer so investitorji iz celega sveta in lahko vam povem, da trenutno ni čas za to. Lahko pride do velikih ogledov, ampak jaz vidim Klevevž kot središče ekološkega turizma, nobenih velikih investicij. Nujno je treba obnoviti center Šmarjete, ki ni dobil nič, niti Vinica, niti Orešje, niti Žaloviče, niti Zbure…

Bernardka Krnc: V Žalovičah smo začeli z gradnjo kanalizacije, v Vinici je projekt tik pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja, samo še dve služnosti manjkata, prav tako smo že začeli urejati center Šmarjete, imamo že sprejet OPPN, uredili smo 31 parkirišč, začeli smo urejati spominski park, imamo investitorje za Mercator trgovino, v pripravi je projekt »stara šola«, kjer bomo imeli prostore večgeneracijskega centra.

Marjan Hribar: V Žalovičah se nič ni začelo, na hitro je bila podpisana ena pogodba, začelo naj bi se graditi meseca marca, to je predvolilni bombonček, ampak dejansko temu nihče več posebej ne verjame. Glede razvoja pa, razvoj podjetništva in turizma, tu se generira tudi prihodek občine in povečanje proračuna, ker s proračunom okoli 4,5 milijona stagniramo že 10 let.