MLM, mariborska livarna, stečaj, delavci Svet24.si

Odpuščanja: Katera podjetja so se odločila za ...

turist_2 Svet24.si

Turist v Hitlerjevem rajhu

jaroslav haščak Necenzurirano

Bobinac, Smrekar in Mijatović prodajajo Športno ...

upravna enota tobacna sr Reporter.si

Tobačna je zlata jama za tega bogatega Slovenca: ...

doncic Ekipa

Dončić je tako odgovoril vsem kritikom, ki ga ...

Tjaša Vrečič Kmetija Njena.si

Kmetija: Tjaša hospitalizirana, morala je na ...

pogacar Ekipa

Ko sem videl, kako se Pogačar obnaša ... Bil mu ...

Kultura Sodražica

V Sodražici odkrili doprsni kip Ivana Prijatelja

Piše: STA

Čas objave:
24.09.2022 10:57

V Sodražici so včeraj odkrili doprsni kip, posvečen literarnemu zgodovinarju, prevajalcu in esejistu Ivanu Prijatelju, ki se je rodil na Vinicah in po katerem je poimenovana tudi osnovna šola v Sodražici, so sporočili z občine. Doprsni kip je umetniško delo akademskega kiparja Mirsada Begića.

Slovesnost se je začela ob 17. uri v parku pri župnijski cerkvi v Sodražici. Slavnostna govornica je bila profesorica Urška Perenič iz oddelka za slovenistiko ljubljanske Filozofske fakultete, program pa so oblikovali tudi otroci vrtca in učenci Osnovne šole dr. Ivana Prijatelja Sodražica ter Oktet Gallus, so sporočili iz občine Sodražica.

Ivan Prijatelj se je rodil 23. decembra 1875 na Vinicah pri Sodražici. Po maturi na klasični gimnaziji v Ljubljani je študiral na Dunaju slavistiko in klasično filologijo ter leta 1902 doktoriral.

Izpopolnjeval se je v Rusiji, na Poljskem in v Parizu ter leta 1905 nastopil službo bibliotekarja v dunajski dvorni knjižnici. Tu se je posvetil raziskovanju slovenske slovstvene in politične zgodovine, napisal je obsežno študijo o Janku Kersniku.

Leta 1919 je bil imenovan med prvimi rednimi profesorji novoustanovljene ljubljanske univerze. Zgodaj umrlemu pesniku Josipu Murnu je pripravil za tisk Pesmi in romance in jim dodal izvrstno študijo o pesniku, na podoben način izdal Stritarjevo antologijo in Aškerčevo čitanko z imenitnimi uvodi, Zbrane spise Josipa Jurčiča in Ivana Tavčarja z izčrpnimi uvodi in opombami ter napisal veliko literarnih člankov, esejev in razprav, s katerimi je ustvaril temelje moderni slovenski literarni zgodovini, piše portal Obrazi slovenskih pokrajin.

Prijatelj je posvetil veliko skrb tudi seznanjanju Slovencev z drugimi slovanskimi književnostmi s študijami in prevodi Puškina, Gogolja, Tolstoja, Turgenjeva itd. Njegovo največje delo je nedokončana Slovenska kulturnopolitična in slovstvena zgodovina I-IV, ki je izšla po njegovi smrti pod uredništvom A. Ocvirka (1955-1985).

Umrl je 23. maja 1937 v Ljubljani.