V Prireditvenem atriju Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto do 22. julija 2021 vabijo k ogledu slike in risbe slikarja, restavratorja in časnikarja Čora Škodlarja. Razstava z naslovom Svetlobe – retrospektiva slik na platnu in zaporniških risb predstavlja tega ne dovolj znanega, a izredno zanimivega umetnika z osupljivo življenjsko zgodbo.
Med njegovimi deli je največ pokrajin, tihožitij, portretov in avtoportretov. Bistvo njegove likovne poetike je v načinu razreševanja problematike oblikovanja svetlobe. Vztrajno je upodabljal klasične akademske motive vedno znova v temnih tonih, v katerih pa je na edinstven način znal poiskati luč. Njegove slike je najbolje gledati v rahlo zatemnjeni svetlobi, ko začne oko zaznavati drugače.
Čoro Škodlar se je rodil 2. novembra 1902 v Ljubljani kot Franc Skodlar. Kasneje si je sam spremenil ime. Po značaju je bil zelo temperamenten, revolucionar in poštenjak, ki je rad hodil po meji med drznostjo in predrznostjo. Izredno vzkipljiv ni varčeval z ostrimi kritikami, zaradi česar je večkrat plačal ceno. Prvič je razstavljal na I. jugoslovanski razstavi v Beogradu, nato do 2. svetovne vojne na več razstavah v Jakopičevem paviljonu. Slikarstvo je študiral na Dunaju, v Münchnu in Pragi. Leta 1923 se je kot ilustrator, novinar in umetnostni kritik zaposlil pri dnevniku Jutro.
Občasno je bival pri slikarju Ferdu Veselu na gradu Grumlof v Šentpavlu na Dolenjskem, kjer sta skupaj slikala. Kar nekaj Škodlarjevih slik je nastalo na Dolenjskem in tudi v Novem mestu, kot na primer slika s podobo mosta v Ragov Log iz leta 1976 ali pa sliki župnijskega vrta iz leta 1959, ki si jih je mogoče ogledati tudi na razstavi v novomeški knjižnici. Bil je tudi velik prijatelj novomeškega pisatelja Slavka Gruma.
Po vojni je prišel navzkriž z oblastjo in med leti 1951 in 1955 pristal v zaporu, kjer so nastale
razstavljene risbe, ki so že same po sebi dokumenti brutalnega časa, v katerem je živel, z
dokumentarno vrednostjo. Po prihodu iz zapora je občasno delal za restavratorsko delavnico
Narodne galerije v Ljubljani in Okrajni muzej v Kopru, med drugim pa je restavriral tudi freske v Hrastovljah.
Znani slovenski stripar in ilustrator Ciril Horjak je v besedilu, ki je del razstavnega kataloga ob razstavi o Čoru Škodlarju in njegovih slikah zapisal: »V slovenski umetnosti 20. stoletja je Škodlar osamljen primer vrhunskega umetnika, ki se je na edinstven način ukvarjal s svetlobo. Vsaka njegova slika je hkrati raziskava in mojstrovina. Slikarstvo Čora Škodlarja ni preprosto. A vendar so njegove slike preprosto lepe.« Vabljeni, da poiščete bogastvo barve in risbe v temninah njegovih del, ki se razkrijejo počasi.
