V mali dvorani Dolenjskega muzeja v Novem mestu so sinoči odprli etnološko razstavo Bajeslovna bitja v ljudskem izročilu ali kam so se skrili škrati. Na razstavi, ki so jo pripravili ob Unescovem letu varovanja nesnovne kulturne dediščine, bodo predstavili pripovedništvo in nesnovno kulturno dediščino. Razstavo je odprl etnolog Janez Bogataj.
Glede na množico bajeslovnih bitij so se pri pripravi razstave v Dolenjskem muzeju osredotočili na lik škrata. Na tej pa skušajo skozi zgodbe in podobe odgovoriti na vprašanje, kdo so škrati in drugi njihove vrste.
Predstavili bodo tudi njihove podobe v ljudski umetnosti, hkrati pa te, ki so nastali v zadnjem času. Sprašujejo se tudi o njihovi vlogi in, kako so jih ponekod vzeli za svoje.
Razstavo poleg panojev, predmetov, avdio in video vsebin spremljajo še didaktične vsebine, povezane z znanjem o nesnovni dediščini, je ob razstavi zapisala etnologinja in kustosinja Dolenjskega muzeja Alenka Stražišar Lamovšek.
Škrati sicer s preostalimi mitičnimi bitji, pripovedkami in pripovedovanjem sodijo v del nesnovne kulturne dediščine. V letu Unescovega varovanja nesnovne kulturne dediščine so se zaradi njene ogroženosti odločili za tematiko, ki je predmetno sicer težko oprijemljiva, a vseeno privlačna.
V okviru raziskave so iskali že objavljene in neobjavljene zgodbe o škratih in drugih bajnih bitjih ter njihove nove različice, ki so se ohranile med ljudmi.
"Naj bo razstava spodbuda k beleženju zgodb, v katerih se skrivajo znanje in arhetipska spoznanja naših prednikov. Z mislijo, da jih ohranimo za naše zanamce, bomo v njih morda našli prave odgovore na aktualna vprašanja sveta," je še zapisala Stražišar Lamovškova.
Razstava bo na ogled do 11. februarja prihodnje leto.