V Galeriji Božidarja Jakca - Muzeju moderne in sodobne umestnosti v Kostanjevici na Krki so sinoči odprli retrospektivno razstavo del enega najbolj ikoničnih umetnikov na Slovenskem Vladimirja Makuca. Čeprav je bil ta prvenstveno mojster grafike, bodo prikazali različne razvojne stopnje njegovega izrazito meddisciplinarnega delovanja.
Makučevo umetniško delovanje je namreč segalo tudi na področja risbe, slikarstva, kiparstva, keramike in raznih hibridnih tehnik, saj je Makuc nenehno raziskoval in spreminjal tok svojega avtorskega izraza, je direktor galerije Goran Milovanović povedal na današnji novinarski konferenci pred odprtjem razstave.
Po besedah kustosa razstave Mihe Colnerja pa ta temelji na obsežni donaciji Vladimirja Makuca Galeriji Božidarja Jakca. Gre za 53 grafičnih listov iz obdobja med letoma 1957 in 1999, razstava pa kronološko prikazuje razvoj umetnikovega ustvarjanja.
Skupaj je razstavljeno približno 150 likovnih del. Predstavljena so nekatera Makučeva manj znana zgodnja dela iz petdesetih let 20. stoletja, znana in zanj značilna dela zrelega obdobja, in dela, nastala po letu 2000, ko se je Makuc v veliki meri odvrnil od grafike.
Sicer pa Makuc ravno zaradi raznovrstnosti in ustvarjalne zvedavosti sodi med najvplivnejše in najbolj prepoznavne likovne ustvarjalce slovenskega kulturnega območja druge polovice 20. stoletja, je poudaril kustos.
Makučeva ustvarjalna pot je namreč vodila "skozi sedem desetletij in se je skladno z njegovim osebnostnim in umetniškim razvojem, kakor tudi z duhom prostora in časa, nenehno razvijala in spreminjala. Njegov ikonični položaj v lokalni kulturni zgodovini je pogojen prav s slogovno in motivno determiniranostjo, svetovnim nazorom in pomirjenostjo z lastnim položajem interpreta kraške in mediteranske kulturne krajine," je dodal.
Razstava prikazuje Makuca kot človeka in umetnika svojega območja in časa, "na katerega so neizbežno vplivali sočasni tokovi v družbi, kulturi in umetnosti". Kljub temu, da se je navidezno zatekal v intimno in arhaično izraznost, pa je bilo njegovo umetniško delovanje tesno prepleteno z dogodki njegovega življenja, "tako z osebnimi izkušnjami kot s kolektivno družbeno zgodovino", je še ocenil Colner.
Na razstavi so sicer na ogled dela iz zbirk Galerije Božidarja Jakca, Goriškega muzeja in Galerije Antikvitete Novak, iz Makučeve zapuščine in zasebnih zbirk. Ob razstavi, ki bo na ogled do 2. oktobra, je izšel obsežen razstavni katalog. Spremlja jo film v režiji Maje Bahar, ki Makučevo delo umešča nazaj na Kras, je še pristavil Milovanović.
Vladimir Makuc (1925-2016) se je med letoma 1946 in 1950 šolal na Šoli za umetno obrt v Ljubljani in nato med letoma 1946 in 1950 študiral na tamkajšnji Akademiji upodabljajočih umetnosti. Med letoma 1949 in 1963 je deloval kot terenski kopist srednjeveških fresk, leta 1963 pa začel delovati kot neodvisni umetnik.
Za svoje umetniško delo je prejel več odmevnih nagrad. Med temi nagrado Prešernovega sklada (1962), Prešernovo nagrado (1979), Jakopičevo nagrado (1987) in veliko nagrado Grafičnega bienala v Ljubljani (1997). Leta 1966 je bil med šestimi umetniki, ki so Jugoslavijo zastopali na 33. beneškem bienalu. Njegova dela hranijo številne javne in zasebne zbirke. Med temi izstopa Goriški muzej, ki od leta 2003 hrani obsežno donacijo Makučevih del.