V Galeriji Božidarja Jakca - muzeju moderne in sodobne umetnosti v Kostanjevici na Krki bodo drevi ob 19. uri odprli novo stalno zbirko, ki je plod večletnega strokovnega dela in donacije del Nandeta Vidmarja. Donacija časovno obsega celoten umetnikov likovni opus. Na ogled bo nekaj več kot 80 Vidmarjevih slik, risb in grafik.
Gre za enega ključnih predstavnikov slovenskega ekspresionizma in nove stvarnosti. V stalni postavitvi je nekaj več kot 50 slik, preostalo so Vidmarjeve risbe in grafike, je povedala kustosinja kostanjeviške galerije Kristina T. Simončič.
Postavitev nove stalne zbirke jim je omogočila donacija, v kateri je nekaj več kot 330 Vidmarjevih del. Te je kostanjeviški galeriji podaril umetnikov sin Mišo Vidmar, je še pojasnila kustosinja.
Postavitev nove stalne zbirke je sad dolgoletnega dela, ki so ga ob pripravi mednarodne razstave Obrazi ekspresionizma - Odtisi duha leta 2018 začeli s popisom celotnega Vidmarjevega opusa.
To je bila tudi podlaga za pregledno razstavo Vidmarjevih del, ki so jo pripravili leta 2019, in kasnejšo vključitev avtorja v mednarodni projekt Vezi - Spone. Tega so skupaj z Nacionalnim muzejem moderne umetnosti v Zagrebu pripravili lani, donatorsko pogodbo z Mišom Vidmarjem pa bodo podpisali pred drevišnjim odprtjem, so dodali za STA.
Z Vidmarjevo stalno zbirko so sicer v kostanjeviški galeriji medsebojno povezali predstavnike slovenskega ekspresionizma in nove stvarnosti - generacijo praških študentov, Toneta in Franceta Kralja ter Božidarja Jakca - in obdobje barvnega in predvojnega socialnega realizma ter kasnejše abstrakcije oziroma generacijo zagrebških študentov Zorana Didka, Franceta Goršeta in Jožeta Gorjupa.
S tem so dodatno utrdili pomen likovnih zbirk Galerije Božidarja Jakca, ki jih v veliki meri uokvirja ravno obdobje med obema svetovnima vojnama. Kot so še pojasnili v galeriji, bodo dan po odprtju Vidmarjeve stalne zbirke v Galeriji Rika Debenjaka v Kanalu ob Soči odprli razstavo Nandeta Vidmarja z deli iz kostanjeviške zbirke in omenjene donacije.
Razstava v Kanalu bo na ogled do 30. septembra, nato bo gostovala še v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. V navedenih razstaviščih pa bo tako med septembrom in novembrom na ogled skupaj več kot 150 Vidmarjevih del.
Odprtje nove kostanjeviške stalne zbirke sicer spada med prireditve ob letošnji 770-letnici prve omembe tega dolenjskega mesta v pisnih virih.
Po podatkih Slovenskega biografskega leksikona se je Nande oziroma Ferdinand Vidmar leta 1899 rodil v Proseku pri Trstu, v Ljubljani je umrl leta 1981. Na ljubljanskem učiteljišču je maturiral leta 1919, med letoma 1918 in 1919 se je slikarsko izpopolnjeval na Dunaju. V Zagrebu je študiral med letoma 1923 in 1924. Vmes in kasneje je bil zaposlen v šolstvu.
Leta 1941 se je umaknil v Ljubljano in se vključil v Osvobodilno fronto, Italijani so ga leto kasneje aretirali in internirali. Po prihodu iz internacije je leta 1943 odšel v partizane. Po vojni se je spet vključil v pedagoško delo. Bil je član več umetniških društev in dopisni član umetniškega društva Hagen na Dunaju. Za časa povojne Jugoslavije je bil odlikovan z medaljo za hrabrost, z redom zaslug za narod in redom zaslug za narod z zlato zvezdo. Prejel je tudi Prešernovo nagrado.
Naslikal je številna olja, ustvarjal je tudi v drugih slikarskih tehnikah in grafiki. V začetnem snovanju je bil izrazit ekspresionist, pri njem je bila pogosto opazna socialnokritična nota. Sredi 20. let prejšnjega stoletja je bil eden najčistejših zastopnikov novostvarnostnega umetniškega creda, ki ga je desetletje kasneje preusmeril v socialno angažirani realizem.
Njegovo ustvarjanje v taboriščih in partizanih je bilo logično nadaljevanje predvojne slikarske usmerjenosti. Ta kontinuiteta sega tudi do prvih povojnih let, ko je naslikal več realističnih del na temo NOB in povojne graditve. Njegova dela iz 50. let so označena kot barvni realizem, poznejša pa označuje avtorjevo dovršeno obvladovanje elementov slikovnega polja.