V Likovnem salonu v Kočevju bodo drevi ob 19. uri odprli razstavo Obrazi - Stane Jarm v zgodnjih delih in portretih Tihomirja Pinterja, ki jo je Pokrajinski muzej Kočevje pripravil ob 90-letnici rojstva in 10-letnici smrti akademskega kiparja in osilniškega rojaka Staneta Jarma. Razstava bo na ogled do vključno 5. decembra.
Na razstavi bodo predstavili Jarmova kiparska dela in grafike, ki jih je izdelal kmalu po končanju študija. Dopolnjevali jo bodo portreti Staneta Jarma, ki ga je v fotografski objektiv ujel fotograf Tihomir Pinter, fotografije, ki prikazujejo kiparja v ateljeju in med delom na prostem, pa podaril stalni zbirki Pokrajinskega muzeja Kočevje.
Jarmove grafike oziroma ta del njegovega ustvarjanja je sicer širši javnosti manj znan kot njegova kasnejša dela, ki so nastajala z zanj najbolj značilnim orodjem, motorno žago.
Sicer pa se je po končanem študiju počasi odmaknil od takrat skoraj zapovedanih načel realizma in začel postopno odkrivati skrivnosti lesa, naravnega gradiva, s katerim se je seznanil že v otroštvu. Jarmova zgodnja dela so nastajala pod modernističnimi vplivi in jih "zaznamujejo predvsem izčiščene in poenostavljene forme ter tektonsko trdna in zgoščena kiparska forma".
Omenjena kiparska dela so motivno prežeta z vojno in nasiljem druge svetovne vojne, ki jo je doživel kot otrok. "Podobe vdov, žalujočih mater in talcev so zaznamovane s tipologijo obrazov, ki so nenavadna mešanica sledov domače rezbarske tradicije in impresivnih likov iz oddaljenih eksotičnih kultur."
Kiparjeve pretresljive likovne zgodbe postanejo ljudje iz okolja, ki ga je najbolj poznal, in so iz časov, ki jih je doživel. Vse to se je bridko zarezalo v njegovo dušo in ga je spremljalo celotno ustvarjalno obdobje, so zapisali v kočevskem muzeju.
Dela za razstavo so posodili Moderna galerija Ljubljana, Muzej in galerije mesta Ljubljana, novomeški Dolenjski muzej, celjski Zavod Celeia, kočevska Osnovna šola Zbora odposlancev in Občina Kočevje.
Stane Jarm (1931-2011) se je v Osilnici rodil v družini z rezbarsko-podobarsko tradicijo. Med letoma 1950 in 1954 je na Akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani študiral kiparstvo, specialko je tam končal leta 1956. Po študiju se je preselil v Kočevje, kjer je bil do upokojitve leta 1995 zaposlen kot likovni pedagog.
Skupaj z Ivanom Brudarjem in Milošem Humekom je ustanovil kočevski Likovni salon. Nekaj let je bil njegov strokovni vodja. Ukvarjal se je s kiparstvom, grafiko in risbo. Je avtor številnih javnih del, portretnih glav in likovne opreme v cerkvenih in posvetnih stavbah. Širše je znan predvsem po ekspresivnih upodobitvah Križanega in križevih potov. Za svoje delo je prejel več nagrad.