Na prireditvi Občine Kočevje ob kulturnem prazniku je bilo podeljeno enajsto priznanje Deklica s piščalko za strokovno odličnost na področju umetnosti, humanističnih znanosti in kulture.
Priznanje je posthumno prejel priznani slovenski igralec Bert Sotlar, ki se je rodil v Kočevju, širši javnosti pa je ostal v spominu po številnih nepozabnih vlogah v celovečernih igranih filmih kot so Tistega lepega dne režiserja Franceta Štiglica, Srečno Kekec Jožeta Galeta, Cvetje v jeseni Matjaža Klopčiča in še mnogih drugih. Priznanje je v imenu družine Sotlar na prireditvi prevzel Niko Lipovž, predala pa mu ga je predstavnica žirije za podeljevanje priznanja dr. Anja Moric.
Tradicionalna prireditev Občine Kočevje ob slovenskem kulturnem prazniku je letos potekala v živo v dvorani Šeškovega doma, širši javnosti pa je bila zaradi zdravstvenih razmer na voljo preko spletnega prenosa. Kljub zahtevnim razmeram je ponovno postregla z bogatim in izvirnim umetniškim programom naslovljenim RES-NI( je)-CA V IZRAZU, pod katerega se je tudi letos kot snovalec in režiser podpisal domačin Marko Glavač. Na odru, ki je bil letos pravzaprav pod odrom, je nastopilo več domačih in gostujočih ustvarjalcev, med njimi tudi priznan harmonikar Marko Hatlak. Osrednji govornik prireditve je bil župan dr. Vladimir Prebilič, ki je v svojem nagovoru preko video povezave izpostavil pomen kulture v družbi in razmislek o (ne)kulturi v krizi.
Prireditev je prinesla tudi novega lavreata kočevske kulture, enajstega prejemnika priznanja deklica s piščalko. Kot je zapisala žirija je filmski igralec Bert Sotlar priznanje posthumno prejel zaradi strokovno odličnega prispevka k razvoju slovenske filmske umetnosti, v katero je vsadil mednarodne poklicne kriterije in lastne nacionalne odrske ter radiotelevizijske izkušnje na področju umetniške igre, s tem pa ustvaril trajno referenčno točko za obravnavo Kočevske filmske kulturne dediščine.
UTEMELJITEV PODELITVE PRIZNANJA DEKLICA S PIŠČALKO ZA LETO 2022
Bert Sotlar je bil za prejetje priznanja »deklica s piščalko« predlagan posthumno. Prav na dan podelitve priznanja, 4. februarja, pa se je dopolnilo 101 leto, odkar se je rodil v Kočevju, materi Kočevarskih in očetu Slovenskih korenin. Sam ni zanikal svojega kočevarskega izvora, čeprav so pretekli časi za njegovo mater omenjali le, da je bila avstrijskega rodu. Enako se niso zmenili za to, da je odraščal v Kočevju; že to, da je Slovenec, na ravni takratne države ni bilo ravno izpostavljano v razmerah, v katerih si je slovenska umetnost iskala pot v svet z oznako jugoslovanska. In prav mati je bila tista, ki je v družini podpirala sinovo odločitev, da ubere pot umetniškega igralca.
Bertu Sotlarju bi prav tako kot za stvaritve na filmskem platnu lahko podelili priznanje za stvaritve na odru in TV ekranu oz. v radijskem mediju. Mojstrsko je oblikoval tako komične kot tragične like, obvladoval pevsko in fizično zahtevne uprizoritve, in je ne glede na medij, v katerega je bila vpeta njegova igra, suvereno oživil vlogo. Prav mu je prišlo tudi znanje materinega, nemškega jezika. Za časa življenja je med drugim prejel Prešernovo nagrado za filmsko igro, Borštnikov prstan za gledališko, jugoslovansko nagrado za življenjske dosežke na področju filma »slavica« in »zlato areno« na Festivalu jugoslovanskega filma v Pulju za glavno vlogo v filmu Ne oziraj se, sinko. Za igralske zasluge je prejel tri državna odlikovanja in nagrado Mesta Ljubljana.
Večino svoje gledališke poti je ustvarjal na odru ljubljanske Drame, ves čas pa ga je vleklo k filmu, kjer je imel priložnost zastopati tako junaške like kot like posebnežev, tako trdobučneže kot intelektualce in tako proletarske kot gosposke like. Čeprav je prvi film, v katerem je igral, oblast z argumentom, da je vsebina politično zastarela, postavila v bunker in ni bil nikoli predvajan, je bila sledeča kariera Berta Sotlarja bleščeča. Nastopil je v skoraj 50 celovečernih igranih filmih, med njimi v Tistega lepega dne režiserja Franceta Štiglica, Srečno Kekec Jožeta Galeta, Štiglicevem Ne joči Peter, Cvetje v jeseni Matjaža Klopčiča, To so gadi Jožeta Bevca in Draga moja Iza Vojka Duletiča.
Njegova pojavnost na filmskih platnih je ikonična, primerljiva s svetovnimi filmskimi zvezdami njegovega časa. Kljub kleni visokorasli postavi je do izraza prihajala njegova rahločutnost, včasih vsaj kot baržunasti prizven njegovega gromkega glasu, vendar sta njegovi besedna in telesna govorica vedno pripovedovali vse prej kot tipsko ali žanrsko. V očeh občinstva je bil zato nezadržno v ospredju igralskih ansamblov in režiserji so ga postavljali skoraj brez izjeme v glavne in v nosilne vloge. Za Priznanje Deklica s piščalko Občine Kočevje 2022 je Berta Sotlarja predlagalo Društvo slovenskih režiserjev, ki od 2014 podeljuje nagrade za življenjsko delo na področju filmske igre »bert«, poimenovane prav po njem.
Žirija za podeljevanje deklice s piščalko je Berta Sotlarja predlaga za podelitev priznanja predvsem zaradi njegovih dosežkov na področju filmske igre. Ugotoviti je mogoče, da Bert Sotlar predstavlja enega izmed vrhov v kočevski filmski zgodovini, ki še ni bila posebej raziskana, začela pa se je morda s posnetki iz življenja Kočevarjev, ki ga je 1936 na filmski trak zabeležil pastor Joseph Trapp, in so jo v času po 2. svetovni vojni zastopali tudi že kratki eksperimentalni in igrani filmi kočevskih ustvarjalcev v kočevski produkciji, nacionalno uveljavljena televizijska scenaristika ter mednarodni filmski festival in seminar v Kočevju. S podelitvijo »deklice s piščalko« Bertu Sotlarju bo pomembno razširjen spekter segmentov področij dejavnosti iz polj humanistike, umetnosti in kulture, ki jih Občina Kočevje izpostavlja s podeljevanjem priznanja ter tako spodbuja akademsko in splošno uveljavljanje dejstev iz kočevske kulturne zgodovine.