prevalje, policija Svet24.si

(Video) Korošce razburil posnetek policijskega ...

strelec Svet24.si

Kako bo obdobje strelca do 21. 12. vplivalo na vsa...

damjan žugelj Necenzurirano

Afera slovenski Watergate: zakaj je preiskava ...

1663796110-042mv Reporter.si

Mirko Mayer mora bivši zaročenki plačati ...

viole olimpija maribor Ekipa

Denarna kazen in brez navijačev: To so posledice ...

tilen-lotrič -1 Revija Stop

Tilen Lotrič božične okraske kupil že oktobra

avstrija slovenija Ekipa

Po tekmi Avstrija - Slovenija zavrelo, predsednik ...

Kultura

O Melodijah vijolic z Ivano Vatovec in Elizabeto Križanić

Piše: Knjižnica Brežice

Čas objave:
05.11.2024 08:24

V popoldnevu minule sobote, 2. novembra 2024, so v Dvorani Savice Zorko obeležili dve rojstvi. Rojstvo romana Melodije vijolic, avtorice Ivane Vatovec, in rojstni dan osrednje junakinje tega biografskega romana, Elizabete Križanić.

Kakor je v uvodnem nagovoru izpostavila mag. Tea Bemkoč, direktorica Knjižnice Brežice, so vstopili v listopad, mesec, ko praznujejo slovenske splošne knjižnice. Pomemben del vsakdanjikov katerih pa je tudi domoznanska dejavnost. Predstavljeni roman bo njihovo zbirko obogatil z več vidikov. Avtorica je domačinka, prav tako je domačinka tudi glavna junakinja romana, velik del dogajanja je postavljen v Brežice z okolico, domača pa je tudi založba, pri kateri je knjiga izšla. To je Založba Primus.

Med obiskovalce dogodka so širili pisano, govorjeno in peto besedo. S slednjo so jih razvajali člani Mešanega pevskega zbora, ki deluje v okviru Kulturnega društva Franc Bogovič Dobova, ter zakonca Elizabeta in Dragutin Križanić.
Ivana Vatovec je zbranim uvodoma predstavila svoje ustvarjanje nasploh, posebej pa še odločitev za pripravo romana o svoji prijateljici. Skupaj sta jim nato odstrli svoje prve spomine o(b) prihodu v Brežice, pa sodelovanje v ljubiteljski oziroma amaterski kulturi, čas igre, pisanja in skladanja pesmi.



Elizabeta Križanić je spregovorila o času, ki se je pretočil v preteklost. In tudi o sedanjosti. O bogastvu malih, drobnih dogodkov, ki ostanejo za vse življenje. Kakor v besedilo romana že kmalu po začetku vstopi pesem, glasba, tako je slednja bila tudi rdeča nit pogovora.

Avtorica v sklepni misli romana zapiše tako: »Prav je, da je do tega zapisa prišlo, kajti čas s svojo radirko kaj hitro počisti bele poti nekega življenja, ki jih zabeleži le človeški spomin; ta pa se nam tudi velikokrat izneveri. In prav je, da se tistega, ki seda v zadnjo vrsto, potegne naprej in se mu da priznanje, tudi na tak način, z zapisano zgodbo.«

Z veseljem so gostili dogodek, gostjama pa tudi v bodoče želijo obilo ustvarjalnosti. Melodije vijolic naj najdejo pot med številne bralce, knjižna novost bo v kratkem na voljo za izposojo tudi v njihovi knjižnici.