Zveza kulturnih društev nemško govoreče narodne skupnosti v Sloveniji je včeraj v Križevniški cerkvi v Ljubljani organizirala Božični koncert
Častna pokroviteljica koncerta je avstrijska veleposlanica v Republiki Sloveniji, njena ekscelenca, mag. Elisabeth Ellison-Kramer.
Med kulturnim programom sta nastopili pevska skupina Društva Kočevarjev staroselcev in Komorni zbor Hugo Wolf. Na sam dogodek nas je peljal naš župan Franc Vovk, pridružilo pa se nam je kar nekaj občanov.
Ob tej priložnosti je naše društvo postavilo posebno božično drevo, ki smo ga prinesli s Kočevske, in ga okrasili z okraski – s svečami, slamnatimi zvezdami, z rdečimi jabolki, medenjaki, s pozlačenimi orehi in španskim vetrcem – kot ga je kot takšnega prvič v zgodovini pred 200 leti okrasila princesa Henriette von Nassau-Weiburg, soproga nadvojvode Karla, v njunem takratnem domu – današnjem muzeju Albertina na Dunaju.
Koncert je omogočilo avstrijsko Zvezno ministrstvo za evropske in mednarodne zadeve.
ZGODOVINA: Kako je Božično drevo postalo simbol praznovanja Božiča
Dva največja božična simbola – jaslice in božično drevo – lahko v zgodovinskem okviru povežemo z dvema religijama. Prvi je simbol praznovanja katoliškega božiča, druga pa protestantskega.
Če najbolj zgodnja upodobitev jaslic sega v leto 380, in so bile odkrite v katakombah svetega Valentina pa se za prvo sodobno upodobitev štejejo žive jaslice svetega Frančiška Asiškega iz leta 1223.
Po drugi strani pa so prvo božično drevo okrasili v zgodnji moderni Nemčiji v obdobju renesanse, in ga pogosto povezujejo s protestantskim reformatorjem Martinom Luthrom, ki naj bi prvi okrasil drevo s prižganimi svečami.
Prvo drevo je na ogled postavila Fanny von Arnstein leta 1815, da pa je božično drevo postalo popularno po vsej Avstro-Ogrski in posledično tudi pri nas gre zasluga princesi Henriette von Nassau-Weiburg, soprogi nadvojvode Karla Ludwiga von Österreich, ki ga je leta 1822 postavila v njunem domu – današnjem muzeju Albertina na Dunaju. Okrasila ga je s svečami, slamnatimi zvezdami, rdečimi jabolki, medenjaki, pozlačenimi orehi in s španskim vetrcem.
Kot protestantka, poročena s katoličanom, je seveda najprej doživela ogorčenje in odpor, tako, da si je to postavitev moral priti pogledati sam avstrijski cesar. Ker mu je bilo drevo zelo všeč so drevesa naslednji božič krasila vsa njegova domovanja. In se tako razširila po celotnem cesarstvu. Čez noč je protestantsko drevesce dobilo cesarske časti in postalo obči simbol prerojenja in Jezusovega rojstva.
Prvo moderno okrašeno drevo, kot ga poznamo danes, je v Slovenijo pripeljal nemški pivovar Peter Luelsdorf, ki je leta 1845 v svoji pivovarni v Ljubljani postavil prvo sodobno okrašeno božično drevesce. Nemški uradniki, trgovci in obrtniki so to šego hitro razširili. Okrašena so bila z orehi, zlatimi jabolki, rožiči in svečami. Slovenski katoliki so sprva zavračali to šego, saj so ga dojemali kot tipično protestantsko.
V Vatikanu so prvo božično drevo postavili šele leta 1982, zasluga pa gre papežu Janezu Pavlu II., ki je bil velik ljubitelj Božiča in vseh šeg, povezanih z njim.
Kot vidimo, imajo božična drevesa pri nas več stoletno tradicijo postavljanja. A po 2. svetovni vojni, v obdobju Jugoslavije, je oblast ukinila in prepovedala javno praznovanje božiča, in začela s postavljanjem novoletnih jelk. Jelka je namreč simbol socializma, v slovanski mitologiji pa močno povezana z zvestobo, pogumom in dostojanstvom. Najbolj zagreti pripadniki so jelke začeli krasiti šele 26. decembra in tako še zmanjšali povezavo z božičem.