Na strokovnem oddelku Knjižnice Brežice bo do izteka septembra 2022 na ogled gostujoča razstava o delovanju in poslanstvu Mohorjeve družbe, ki neprekinjeno deluje že od leta 1851. S postavitvijo razstave želijo počastiti 160. obletnico smrti njenega idejnega ustanovitelja, škofa Antona Martina Slomška (umrl 24. septembra 1862), ki je kot kaplan župnije sv. Lovrenc na Bizeljskem deloval v letih 1825–1827.
Najpomembnejša Slomškova zasluga v času njegove škofovske službe je bil prenos sedeža lavantinske škofije v Maribor in preureditev škofijskih meja. Slovence na Štajerskem je združil v enotno škofijo, s čimer je zajezil ponemčevanje. S tem se je zarisala narodnostna meja na severu, ki drži še danes.
Njegov drug velik in trajen dosežek pa predstavlja ustanovitev prve slovenske založbe. Slomšek si je prizadeval slovenskemu ljudstvu zagotoviti kakovostne in poceni knjige v domačem jeziku, ki bi služile poglabljanju vere, dvigu omike in gospodarskemu napredku. Pred 171. leti je na njegovo pobudo v Celovcu zaživela Mohorjeva družba (Društvo sv. Mohorja), ki je od takrat izdala več kot štirideset milijonov izvodov knjig, učbenikov in revij. Največje uspehe je dosegala v letih po prvi svetovni vojni, ko so naklade posameznih naslovov presegle za današnji čas nepredstavljivih 90.000 izvodov. Mohorjeva družba in njene knjige »mohorjanke« sta tako pojma, brez katerih si zgodovine branja in opismenjevanja na Slovenskem ne moremo predstavljati.
Omembe vredno je, da je bila Mohorjeva družba prva organizacija v slovenski zgodovini, ki je povezala in duhovno zedinila Slovence celotnega etničnega prostora. Danes tri Mohorjeve družbe, Celjska, Goriška in Celovška, delujejo kot samostojne založbe v treh različnih državah, a v enotnem slovenskem kulturnem prostoru in v sestrskem sodelovanju. Jedro izročila vseh treh družb je izdajanje kompleta knjig s koledarjem in večerniško povestjo.
Zgodbo razgibane zgodovine Mohorjeve družbe na petih panojih dopolnjuje razstava v domoznanski vitrini. Posvečena je delovanju kaplana Slomška na Bizeljskem, dodano pa je izbrano knjižno gradivo.
Galerija
