Na terasi Posavskega muzeja Brežice so odprli novo razstavo Po Posavju z žlico in čašo. Razstavo je predstavila koordinatorka in soavtorica razstave, direktorica Alenka Černelič Krošelj, odprla pa jo je upokojena kustosinja muzeja dr. Ivanka Počkar.
Po ogledu razstave so v okviru projekta Ribe in narava izvedli tudi kulinarično delavnico Ribji okusi Posavja, na kateri so v sodelovanju z Gostilno Kunst 1966 predstavili pomen rib v prehrani prebivalcev Posavja ter pokazali raznovrstne načine pripravljanja sladkovodnih rib.
Grad Brežice od sredine 16. stoletja pripoveduje o stoletjih svojega obstoja in ljudeh, ki so v njem pustili sledi. Renesančno utrdbo je v baročno rezidenco v času od 1694 (nakup) do 1720 preoblikoval grof Ignac Maria Attems (1652—1732). Tako že več kot 300 let obiskovalca prevzamejo Viteška dvorana (avtor Frančišek Karel Remb, ok. 1703), poslikano dvoramno stopnišče in kapela sv. Križa (avtor Franz Ignac Josef Flurer, ok. 1720). Celovito poslikani prostori predstavljajo del življenja in prepričanja naročnika, v 21. stoletju pa so temelji novih idej, povezovanja raznolike dediščine in dopolnjevanja številnih zgodb, ki jih lahko pripovedujemo s stavbo, njeno likovno opremo, predmeti in znanjem.
Nov programski cikel, posvečen petim čutom, ki nas s podobami »nagovarjajo« na stopnišču,
začenjajo z OKUSOM in večzvrstno razstavo Po Posavju z žlico in čašo, ki povezuje različne projekte in teme, časti našo prehransko dediščino ter »podpira« Slovenijo, ki nosi naziv Evropska gastronomska regija 2021.
Razstava povezuje pet projektov in jih prepleta v enovito pripoved ali kot je na odprtju povedala slavnostna govornica in soavtorica razstave dr. Ivanka Počkar: »Povezovanje raznolike dediščine je bilo v zadnjih štirih letih prepleteno v izvajanju petih projektov,
povzetih v nocojšnji razstavi. Prehranska dediščina … Z največjimi žlicami so nemara zajemali Ajdi, z veliko žlico pa v prenesenem pomenu tudi posavski ljudje, kadar jim je dobro šlo. Zgodbe o žlici, čaši in kozarcu, navsezadnje tudi navadni vinogradniški kupici, so strnjene v en in en sam vzdih, da bi mogli nahraniti lačna usta s kakovostno domačo hrano in odžejati suha grla z dobro vodo ali vinom. Resnice o negi domačih, šolskih in grajskih vrtov poleg zelenjave, cvetja in sadja sporočajo o veliki skrbi za dišavnice in začimbnice. Začimbe in začinjanje pa se posebej kažeta skozi jezik in narečne besede. V velikem delu Posavja, kjer je bila posebej pomembna prašičereja in svinjska mast, so jedi »začinjali« z mastjo in ocvirki. Gojili so domače ali udomačene vrste zelenjave, sadja in začimbnic, višji družbeni sloji tudi tuje oz. uvožene, kot so denimo še leta 1918 Faleskinijevi z Libne pri Krškem imeli velike nasade špargljev. Stoletja pa so redili in spet redijo edino še ohranjeno domačo pasmo prašičev krškopoljcev, ki dajejo izjemno aromatično in kakovostno meso, slanino, mast in ocvirke.«
Razstava, ki se nahaja v treh prostorih (osrednji del v 1. nadstropju in razstava Ribe in narava v 2. nadstropju), povezuje projekte Črno-belo bogastvo Krškega polja, Ribe in narava, Tujerodke in Ajdi, ki so sofinancirani iz različnih skladov EU ter LAS Posavja pri RRA Posavje. K tem so dodali številne predmete, ki povezujejo tisočletja ter dali osrednje mesto prvemu slavnemu kuharskemu mojstru Ivanu Ivačiču (1921—1984), saj so v tem letu z veliko naklonjenostjo njegove hčerke Barbare Ivačič, ki je bila prisotna tudi na odprtju in sina
Petra Ivačiča pridobili številne predmete, dokumente in fotografije iz njegovega javnega in zasebnega življenja.
Ivačič letos povezuje tudi Posavski muzej Brežice z Muzeji radovljiške občine, saj z razstavo oziroma posebno razstavo o Ivanu Ivačiču 5. avgusta gostujejo v Radovljici in s tem pričenjajo tudi Kulturni abonma Združenja zgodovinskih mest ob 20- letnici združenja.
Razstavo je soustvarilo več avtorjev: Alenka Černelič Krošelj, Stanka Glogovič, Boštjan Kolar, Oži Lorber, Maja Marinčič, Andreja Matijevc, Anja Medved, dr. Ivanka Počkar, Jana Puhar, oblikovala pa Polona Zupančič. Za konservatorsko restavratorska dela so poskrbeli Aleš Vene, vodja delavnice, s sodelavci Nives Slemenšek in Davorinom Prahom ter Jožetom Lorberjem. Tudi ob tej razstavi in kot del projektov so že izvedli nekaj obrazstavnih programov, prvi naslednji pa je 2. Poletna grajska dogodivščina od 18. do 20. avgusta.
Galerija
