V Kostanjevici na Krki se danes zakjučije mednarodni simpozij kiparjev Forma viva 2021.
V mesecu juliju 2021 v sklopu Mednarodnega kiparskega simpozija Forma viva gostijo dva kiparja, ki ustvarjata nova kiparska dela za park skulptur v Kostanjevici na Krki. To sta Mirko Bratuša (Slovenija) in Péter Gálhidy (Madžarska). V sklopu letošnje prireditve restavrirajo tudi ikonično prostorsko skulpturo Miroslava Šuteja, Brez naslova (1972), ki jo je v preteklih 50 letih dodobra načel zob časa.
Program zaključka Forme vive:
- Goran Milovanović, pozdravni nagovor
- Bíborka Molnár, slavnostni nagovor
- Miha Koretič & Lenart Rožman, koncertni nastop
Leta 2021 prav tako obeležujemo 60-letnico Mednarodnega kiparskega simpozija Forma viva, ki se je prvič zgodil leta 1961 na dveh deloviščih, v Seči in Kostanjevici na Krki. V GBJ jubilej obeležujemo tudi z dokumentarno razstavo Re/Forma viva, ki povzema pomen in vrhunce te prireditve.
UDELEŽENCA FORME VIVE 2021:
MIRKO BRATUŠA (Slovenija)
Kipar Mirko Bratuša je na baročno pročelje nekdanje samostanske cerkve umestil dve skulpturi, ki se navezujeta na legendo o ustanovitvi kostanjeviškega samostana. Figuri dveh ključnih ustanoviteljev samostana, Vojvode Bernarda Spanheima in divjega moža, ki sta ustvarjeni v za avtorja značilno groteskni maniri. S svojo humorno pojavnostjo kipa namigujeta na tanko mejo med mitologijo in zgodovino in izpostavljata ljudsko potrebo po ustvarjanju zgodb.
Mirko Bratuša (1963) je likovni umetnik, ki se pretežno ukvarja s kiparstvom. Leta 1989 je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, nato pa je opravljal specializacijo na Akademiji likovnih umetnosti v Münchnu (1990-1992) in Umetnostni akademiji v Düsseldorfu (1993). Od leta 1997 poučuje na oddelku za likovno pedagogiko na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. V svoji praksi v duhu postmodernizma uporablja najrazličnejše materiale, tehnike in koncepte. Živi in deluje v Ljubljani.
PÉTER GÁLHIDY (Madžarska)
Kompozitna skulptura Pétra Gálhidyja povzema organske naravne oblike travne bilk, ki jih umetnik predstavlja v značilni monumentalni luči. V svoji umetniški praksi Gálhidy pogosto sledi amorfnim oblikam rastlinske vegetacije, ki so odraz njegovega iskanja vezi (in prepadov) med naravnimi habitati in antropogenimi strukturami. Njegova skulptura, ki se navezuje na ruralno območje doline reke Krke, hkrati izkazuje senzibilnost do naravnih habitatov in do okoljskih izzivov moderne dobe.
Péter Gálhidy (1974) je vizualni umetnik, ki se ukvarja s kiparstvom in prostorskimi instalacijami. Leta 1999 je diplomiral na kiparskem oddelku v sklopu Hungarian University of Fine Arts, kjer je od leta 2001 tudi poučuje, trenutno pa je vodja tamkajšnjega kiparskega oddelka. V svoji umetniški praksi običajno uporablja organske, naravne materiale, medtem ko se idejno osredotoča na interpretiranje vprašanj o prostoru, materiji in naravnem ravnovesju. Živi in deluje v Budimpešti.
OBNOVLJENA SKULPTURA:
MIROSLAV ŠUTEJ (Hrvaška)
V sklopu kiparskega simpozija bo poleg dveh novih skulptur restavrirano tudi eno najbolj ikoničnih del, ki stojijo v parku skulptur Forma viva v Kostanjevici na Krki; to je kiparska skupina Brez naslova (1972) Miroslava Šuteja, ki povzema obliko črke Y in se prostorsko razteza preko potoka Obrh in s svojimi geometrijskimi oblikami ustvarja kontrast z amorfnimi oblikami narave.
Miroslav Šutej (1936-2005) je bil umetnik, ki je uporabljal široko paleto umetniških medijev in tehnik kot so risba, grafika, kolaž in kiparstvo. Šolal se je na Školi priminjenih umjetnosti v Zagrebu, nato pa še na zagrebški Akademiji likovnih umjetnosti. Bil je sodelavec v mojstrski delavnici Krste Hedegušića, od leta 1970 pa tudi profesor na Akademiji likovnih umjetnosti v Zagrebu.
Galerija
