V okviru predvidene prenove zakona o nalogah in pooblastilih policije so na policiji predlagali uporabo električnega paralizatorja, ki bi po njihovih besedah zapolnil vrzel med uporabo palice in strelnega orožja. Poudarjajo, da je paralizator lahko celo manj nevaren od palice, Slovenija pa je poleg Cipra edina, ki njegove uporabe še ni uzakonila.
Po navedbah policije so policisti lani posredovali v 60 primerih, ko je upirajoča se oseba uporabila nevarne predmete. Policisti so v takšnih primerih v precepu, katero prisilno sredstvo uporabiti, da ne bo prešibko ali premočno.Pojasnjujejo, da pri določenih osebah plinski razpršilec ni učinkovit, poleg tega pa se je pred njim mogoče zaščititi že z nošenjem očal. Opozarjajo tudi, da je v določenih primerih lahko paralizator celo manj boleč od palice, saj gre pri njem za razliko od palice za kratko intenzivno bolečino.
Paralizator sicer deluje na centralni živčni sistem in zakrči mišice po vsem telesu. To pri osebi povzroči petsekundno močno bolečino, med katero pa se je osebe mogoče dotikati, hkrati pa že takoj po preteku petih sekund ne čuti posebnih posledic.
Kot pojasnjujejo na policiji, večina drugih evropskih držav paralizatorje že uporablja ali izvaja konkretne aktivnosti za njihovo uvedbo. Izkušnje iz tujine tudi kažejo, da v številnih primerih zadostuje že samo grožnja z uporabo naprave brez njene dejanske sprožitve.
Več pomislekov glede uporabe paralizatorjev je izrazila varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer. Kot so sporočili iz urada varuha, so že pred časom opozorili, da so iz sveta znani primeri s tragičnimi, tudi smrtnimi primeri pri njegovi uporabi. Zaradi tega se bojijo, da bi bila njegova uporaba pogostejša, kot bi bilo nujno potrebno.
O tej temi pričakujejo široko javno razpravo, na kateri bi osvetlili vse problematične vidike uporabe paralizatorjev. Predlagajo tudi, da odločevalci upoštevajo vse vidike, na katere opozarja Odbor za preprečevanje mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja. To so med drugim nujnost usposabljanja za uporabo paralizatorjev in nevarnost poškodb pri njihovi uporabi.
Glede poškodb, ki bi lahko nastale kot posledica uporabe paralizatorja, na policiji pojasnjujejo, da je večina takšnih poškodb sekundarnih, na primer zaradi padca osebe. Očitke, da bi lahko policist namesto paralizatorja nehote uporabil pištolo, pa zavračajo s pojasnilom, da so sodobne izvedbe naprav živo rumene barve, drugačen od pištol pa je tudi način njihove sprožitve.
Na policiji menijo, da uvedba paralizatorjev nikakor ne bi pomenila razloga za pogostejšo uporabo prisilnih sredstev. Tudi zanje bi veljala enaka pravila kot za uporabo drugih prisilnih sredstev, poleg tega pa bi z uporabo moderne tehnologije omogočili popolno sledljivost njihove uporabe. Vgrajeno bi imeli celo kamero.
Na policiji ugotavljajo, da bi paralizatorje najbolj potrebovale interventne enote, ki na kraj dogodka prispejo prve, ter specialna in nekatere druge operativne enote. V kolikor bi paralizatorje uvedli, nameravajo postopno kupiti približno 120 naprav, pri čemer cena ene znaša med 1000 in 1500 evri.
Policija letno zabeleži približno 3300 primerov uporabe prisilnih sredstev. Pri tem se poškoduje približno 110 policistov in 65 oseb, zoper katere so sredstva uporabili. V večini primerov gre za lažje poškodbe, so še pojasnili na policiji.