Še en ogoljufan kupec je zaupal svojo zgodbo. Preverite načela varnega spletnega nakupovanja, da se ne boste znašli v podobni situaciji.
Organizacija Varni na internetu opozarja na goljufije pri nakupih preko spleta. Nekdo je poskušal preko Bolha.com kupiti iPhone 5, našel je oglas, v katerem je prodajalec eva_prodaja7 ponujal omenjeni telefon za 550 evrov.Prodajalec je zapisal, da je telefon praktično nov. Pisalo je tudi, da je telefon še v garanciji. Dogovorila sta se, da bo predaja potekala prek pošte in da bo pošiljka plačana po povzetju. Dogovorila sta se tudi za novo ceno, in sicer 530 evrov. Ko je kupec na pošti plačal in odprl paket, je ugotovil, da je v njem škatla s piškoti. Tako je bil oškodovan za 530 evrov in kaznivo dejanje je prijavil policiji.
5 znakov za alarm, ko kupujete na spletu
1. Neverjetna ponudba
Prvi znak, po katerem prepoznamo lažno ponudbo, je naravnost neverjetna cena. Če je popust 40 ali 50-odstoten, se nam mora vklopiti alarm. Res je, da je to točno tisto, kar želimo, a to ve tudi goljuf. Razen pri omejenih razprodajah pa tako nizke cene vseeno niso običajne. Sploh pa se ustavite, če ste napoteni na prodajalno, kjer so na eni sami strani kar vsi artikli v nori akcijski ponudbi (izjema so spletna mesta s kuponi za popuste, a teh je nekaj in vam jih običajno priporočijo prijatelji).
Zelo pomembno je tudi, kako ste do te trgovine prišli. Kje ste zanjo izvedeli? Ste kliknili na oglas na spletni strani ali v elektronski pošti? Manj je tveganj, če za ponudbo recimo izveste na televiziji in pretipkate naslov sami. Dokaj enostavno pravilo namreč je: če vas neznanec kontaktira po elektronski pošti, Facebooku ali preko programa za klepet (kot je recimo Skype) in vam ponuja spletne povezave, jim ne zaupajte!
2. Dobre novice se hitro širijo, slabe še hitreje
Tako, kot smo navajeni prijatelje, znance in sodelavce spraševati za mnenje o tem, ali so z nakupi v neki trgovini zadovoljni, lahko sloves prodajalca preverimo tudi na spletu. Poguglajmo naslov trgovine in v okence za iskanje drugič vstavimo tudi spletni naslov trgovine. Preverimo, ali se po forumih oglašajo kupci, ki so imeli s trgovino slabe izkušnje.
Preverimo lahko tudi, kdo stoji za trgovino. Pojdimo na naslov http://whois.domaintools.com in v okence vpišimo spletni naslov trgovine (na primer abercrombiefitch.org.uk). Prikazali se nam bodo podatki o registrantu domene, njenem nosilcu. Včasih lahko že na podlagi teh podatkov sklepamo, da nekaj ni v redu (npr. spletna trgovina se hvali z dolgo tradicijo, domena pa je registrirana kakšen mesec nazaj).
3. Prodajalec uporablja brezplačni poštni predal
Če nakup ne poteka samodejno, ampak s prodajalcem izmenjamo nekaj sporočil, bodimo tudi pozorni na to, iz katerega elektronskega naslova nam pošilja pošto. Se elektronski naslov ujema z naslovom spletne trgovine? Če prodajalec uporablja brezplačni poštni predal (gmail.com, hotmail.com, blumail.org, yahoo.com), je spet čas za alarm.
4. Plačilo preko sistema Western Union ali MoneyGram
Najbolj običajen način plačevanja na spletu je z uporabo kreditne kartice. Vsi spletni nakupovalci to redno počnemo in strah, da bi po enem samem nakupu na spletu kar naenkrat vsi hekerji imeli številko vaše kartice, je vseeno malo pretiran. Če nakupujemo na uveljavljenih spletnih mestih (npr. amazon.co.uk, mimovrste.com), potem ni razloga, da bi pričakovali probleme. Pred vnosom številke kreditne kartice se vedno prepričajmo, da se nahajamo na varni povezavi (takrat na začetku spletnega naslova vidimo https namesto http) in pa preverimo, če v brskalniku najdemo tisto ključavnico, ki prav tako kaže na šifriran prenos podatkov. Če teh znakov ni, se raje ustavimo.
V zadnjih letih so se (na bolje) prilagodile tudi banke in njihovi sistemi za zaznavanje odstopanj pravočasno odkrijejo sumljive transakcije, ki kažejo na krajo kreditne kartice. Tega sem recimo sprožil pred leti tudi sam, ko sem na Japonskem na koncu konference kupil darila za družino, naslednji večer pa sem bil že doma in za poletje rezerviral letalske karte pri tuji letalski družbi. Oboje z isto kartico, zato sem prejel SMS sporočilo svoje banke, naj jih kontaktiram, če ne vem, za kaj gre.
Ko pa vam neznanec ponudi kot način plačila nakazilo preko sistema Western Union ali MoneyGram, je to velik rdeč znak STOP! Ta sistem je namenjen hitremu prenosu denarja fizičnim osebam, sledenje prejemniku nakazila pa ni možen in je prav zato priljubljeno orodje spletnih goljufov.
Pri nakupih na daljavo nas ščiti tudi zakonodaja, ki omejuje našo odgovornost pri plačilih, ki jih nismo izvedli sami. Do zneska 150 EUR smo odgovorni sami, za več pa le, če smo bili malomarni in nismo ustrezno ščitili podatkov o kartici. Za več na to temo se obrnite kar na Zvezo potrošnikov Slovenije.
5. Samo potrdilo o plačilu ni dovolj
Posebne ponudbe in zanimive stvari pa najdemo na spletnih oglasnikih. Časopisne verzije so zamenjali bolha.com, nepremicnine.net in avto.net (za širše tržišče pa ebay.com), kjer lahko brskamo in se udeležujemo dražb in ponudimo svojo ceno. Spletni oglasniki pa delujejo le kot posredniki med prodajalcem in kupcem in kupčijo bomo na koncu sklenili neposredno, mimo spletnega oglasnika. Tu pa so svojo priložnost spet našli goljufi. Če prodajate manjši predmet (kot sta telefon ali fotoaparat), vas kontaktirajo, ponudijo dobro ceno, nato pa skušajo prepričati s ponarejenimi elektronskimi sporočili bank ali lažnimi PayPal potrdili, da denar čaka na banki in bo nakazan, da oddate paket. Ne verjemite samo temu sporočilu, ko boste poslali paket, bo prepozno. Vedno počakajte in se prepričajte, da je denar resnično nakazan na vaš bančni ali PayPal račun! Tudi upravitelji spletnih oglasnikov poskušajo z različnimi načini zmanjšati tveganje svojih uporabnikov. Uporabijo lahko ocene zanesljivosti prodajalca oz. kupca (ob uspešnih poslih lahko druga stran z dobrim glasom poveča to oceno), poskuse goljufij pa jim moramo tudi sami sporočiti, da lahko lažne oglase odstranijo.
Ne morem se odločiti
Na koncu je na nas samih, da doma ob računalniku v nekem trenutku presodimo, ali gremo v nek nakup ali prodajo. Bomo nakazali denar, ali ne? Različni kazalci nam lahko to odločitev olajšajo, če pa še vedno nismo prepričani, kaj tedaj? Preberite še navodila o varnem spletnem nakupovanju. Če sumite na goljufijo, prijavite prevaro ali pa pišite na info@varninainternetu.si in priložite podatke o trgovini ali prodajalcu. Če drugega ne, boste dobili dodaten nasvet, ki vam bo pomagal pri odločitvi.